Skip to content

Razmišljanje z lastno glavo: Floskula ali dejstvo?

Ljudje smo v zadnjih desetletjih izobrazbeno izjemno napredovali. Če se je še pred štiridesetimi leti redno dogajalo, da so se mnogi zaposlili že po končani osnovni šoli oziroma pri 15-tih letih, danes na takšen primer zelo redko naletimo. Da imamo velik del prebivalstva fakultetno izobraženega, je postalo že kar pravilo.

Delamo zaradi preživetja ali zaradi ustvarjalnosti?

Seveda se ob tem postavlja vprašanje, ali izobrazba zagotavlja človeku večjo širino za delovanje v konkretnem življenju ali pa mu pomaga zgolj v poslovnem svetu, za katerega se praviloma usposobi tekom šolanja in študija? Poleg tega je postal poslovni svet za mnoge »nujno zlo«, saj mnogi ljudje delajo zaradi golega preživetja in ne zaradi ustvarjalnosti, kar je prvi namen človekovega dela.

Inteligenca in modrost

Za lažjo rešitev zastavljenega vprašanje je prav, da razlikujemo dve ključni lastnosti, ki jih velikokrat med seboj zamenjujemo. To sta modrost in inteligenca.

Nekateri oba izraza sicer enačijo, vendar še zdaleč nimata istega pomena. Inteligenca pomeni pametno in dovršeno pridobivanje znanja, ki se ga lahko naučimo v šoli, na fakulteti ali pri kakšni drugi vrsti izobraževanja.

Modrost je lastnost človeka, ki ni nujno povezana z nabiranjem znanja. Modrost namreč pomeni pametno uporabiti svoje obstoječe znanje, informacije, podatke in izkušnje. Bistveno za modrost je, da znamo razločevati med dobrim in slabim. Gre preprosto za to, da znamo v življenju svoje znanje in sposobnosti najboljše prevesti v vsakdanje življenje.

Modrosti se ne da naučiti iz knjig, ampak je lastnost človeka.
Modrosti se ne da naučiti iz knjig, ampak je lastnost človeka.
Vir slike: Pixabay

Ali znamo, kljub povprečno visoki izobrazbi, delovati v življenju?

Nekdo, ki je sicer poln teoretičnega znanja, še ni nujno, da se zna v življenju tudi pravilno odločati in v dani situaciji izbirati prave življenjske korake. Takšen človek je lahko tudi doktor znanosti, vendar ni nujno, da je zato tudi moder. Moder človek na podlagi lastnega raziskovanja in izkušenj pride do določenih rešitev, ki so optimalne za njegovo življenje.

Ob tem se lahko vprašamo, ali danes ljudje, kljub povprečno visoki izobrazbi, res modro delujemo tudi v vsakdanjem življenju? Izhodišče za naše razmišljanje naj bo pregovor »povej mi, kaj bereš in ti povem, kdo si«. Zato se lahko na tej točki vsak izmed nas vpraša, kaj pravzaprav beremo in, če sploh, kaj beremo?

V povprečju danes beremo samo tisto, »kar pade«

Pred nekaj leti, ko »pametni telefoni« še niso bili toliko razširjeni, je nekdo, ob situaciji, ko je pogovor nanesel na bralno kulturo Slovencev rekel: »Danes ljudje beremo samo še tisto, kar pade«. Pri tem je v eni roki držal dnevni časopis, v drugi pa knjigo.

Dnevni časopis je bil poln najrazličnejših novic in informacij, knjiga pa je obravnavala samo eno tematiko. Danes je situacija podobna, le da informacije črpamo praviloma preko »pametnih telefonov« in ne več toliko iz časopisov. Kjer koli že črpamo novice, misleč, da bomo na ta način bolj izobraženi, je na koncu situacija takšna, da smo sicer o mnogih stvareh informirani, po drugi strani pa smo se nesposobni do stvari osebno opredeliti.

Namesto, da bi si o zadevi ustvarili lastno mnenje na podlagi strokovne literature, ostanemo zgolj pri določeni informaciji, do katere smo prišli npr. preko družabnega omrežja tviter.

Si znamo o stvareh ustvariti lastno mnenje?

Skratka, na koncu si zelo težko ustvarimo o določeni zadevi lastno mnenje, ampak smo zgolj prenašalci menja nekoga drugega. Po domače povedano, prenašamo »čveke«. Rezultat takšne »bralne kulture« je obrekovanje in opravljanje, kar pravzaprav pomeni verbalno ubijanje tistega, o katerem prenašamo informacije.

Že, če preberemo samo eno informacijo, bi bila naša naloga, da o tej informaciji globlje razmišljamo. Kot primer vzemimo informacijo, ki je poznana vsem Slovencem: »Slovenci smo razklan narod«. Kaj je v nas povzročila ta informacija? Verjetno nelagodje, strah, jezo, medsebojno obtoževanje, ipd.

Če ostanemo samo na ravni informacije, potem se bodo negativna čustva, ki smo jih našteli v nas samo krepili, saj bomo s to informacijo živeli. S to informacijo smo sicer postali bolj izobraženi, nismo pa postali bolj modri. Še več, ker informacije nismo pravilno umestili v naše življenje, se je naša modrost celo zmanjšala.

Ni vsaka informacija verodostojna. Tekom let so se ljudje  polenili in so lahka tarča za lažne informacije.
Ni vsaka informacija verodostojna. Tekom let so se ljudje polenili in so lahka tarča za lažne informacije. Vir slike: Pixabay

Informacija nas usmerja v raziskovanje o verodostojnosti in vzroku

V primeru te informacije bi si bilo potrebno najprej zastaviti vprašanje, zakaj smo Slovenci razdvojeni? Vprašanje bi v nas spodbudilo potrebo po raziskovanju tega problema, kar bi nas usmerilo v poglobljeno iskanje v verodostojni literaturi, ki opisuje vzroke, začetke in poglobitev razklanosti slovenskega naroda.

Na ta način nas literatura, »ki pade«, usmeri v literaturo, »ki stoji«. Ne stoji samo fizično, ampak postanemo bolj trdni in samostojni tudi kot osebnosti. Ko pride človek, na podlagi samostojnega raziskovanja, do določenih zaključkov, potem ni več čustveno pogojen zaradi določene informacije, ampak je v določeni tematiki suvereno utrjen.

Če ostanemo pri primeru slovenske razklanosti, nas informacija, da sta se npr. v parlamentu sprla dva politika z desnega in levega političnega pola, usmeri v raziskovanje in končno lahko pridemo do zaključka, da je slovenska razklanost posledica, ki izhaja iz časa pred drugo svetovno vojno.

Človek, ki je samo informiran, nima »lastne hrbtenice«

Samo izključno sprejemanje informacij povzroči, da je človek površinski, brez lastne hrbtenice. Poleg tega se obnaša tudi navijaško. Do informacij se opredeljuje na podlagi tega, kdo informacijo izreče in ne, kaj kdo izreče. Zato se je danes že uveljavil slogan: »Pomembno je, kdo kaj reče in ne kaj kdo reče«.

Takšen način razmišljanja, ki mu sploh ne moremo reči razmišljanje, najbolj odgovarja elitam iz ozadja, ki želijo ljudi voditi po svojih lastnih željah. Za njih je ključnega pomena, da na vsakih nekaj let, »proizvedejo« nekoga ali nekaj ljudi, ki jih s pomočjo njim vdanih medijev ustvarijo kot na videz poštene osebnosti. Ljudje jim začnejo verjeti, ne glede na to, kaj govorijo in kaj počnejo.

Nesposobnost zdravega presojanja utrjuje interesne skupine v ozadju

Zato smo tudi prišli tako daleč, da lahko npr. sporno uporabljenih 400 evrov postane za več mesecev vseslovenski problem, medtem ko so nepojasnjena izginotja milijard evrov obrobna tema, ki nikogar ne zanima.

Ljudje v ozadju, ki imajo v oblasti ključne medije, izpostavijo 400 evrov, kot ključen problem naše države. Vzporedno s tem, državljani, ki nimajo razvite sposobnosti lastnega presojanja, takšnim informacijam nasedajo in na ta način nezavedno izrekajo vdanost tem interesnim skupinam.

Pasivni posamezniki ali ustvarjalne osebnosti?

Ravno takšna praksa postavlja pod vprašaj sposobnost samostojnega razmišljanja mnogih ljudi v našem narodu. Bolj, kot bomo vpijali vsakodnevne nepreverjene novice, bolj bomo zmedeni in hkrati še bolj v službi različnih interesov. Rešitev je lahko samo v tem, da ne ostanemo zgolj pasivni sprejemniki informacij, ampak aktivni samostojni raziskovalci.

V prvi vrsti bo potrebno zavzeti kritično držo do literature, »ki pade« in se usmeriti v literaturo, »ki stoji«. Na ta način nas ne bo več zanašal veter različnih lobijev, ker bomo ukoreninjeni v izkušnjo življenja iz modrosti. To pomeni, da ne bomo več obstajali na način posameznikov v množici, ampak na način samostojnih oseb, povezanih v skupnost državljanov, ki znajo razmišljati z lastno glavo.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice