Naprej na vsebino

Anton Medved: V ceni štruce kruha ima večji delež DDV kot kmetova cena pšenice

Padanju odkupnih cen so slovenski kmetje priča že vrsto let, vendar tako slabih razmer, kot so na trgu trenutno, še ni bilo, je na nedavni novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik sindikata Anton Medved.

Odkupne cene slovenskih kmetijskih pridelkov so vse nižje in so že dosegle nesprejemljivo nizko raven, pri kateri kmetje le še stežka zaslužijo dovolj za preživetje, opozarjajo v Sindikatu kmetov Slovenije.

Pri nekaterih pridelkih oziroma proizvodih je cena padla pod raven, enako skupnim stroškom pridelave oziroma proizvodnje. »V ceni štruce kruha ima večji delež davek na dodano vrednost kot kmetova cena pšenice,« je ponazoril Medved.

V sindikatu od vlade zahtevajo uvedbo masnih bilanc pri dobavah vseh prehranskih izdelkov tako na notranjem trgu kot iz tretjih držav, ponovno spremljanje maloprodajnih cen živil na trgovskih policah in vzpostavitev poštenih razmerij v verigi od kmeta do kupca, poroča STA.

Odkupne cene kmetijskih izdelkov padajo, a v trgovini rastejo. Kdo torej krade?
Odkupne cene kmetijskih izdelkov padajo, a v trgovini rastejo. Kdo torej krade?
Vir slike: Couleur, Pixabay

Zahtevajo tudi »takojšnje prenehanje oglaševanja izdelkov kot domačih oziroma slovenskih in nostalgičnih prikazov kmetovanja s strani trgovcev«. Kot je opozoril podpredsednik sindikata Roman Žveglič, potrošniki namreč menijo, da s kupovanjem slovenskih izdelkov podpirajo domače kmete, ki pa v resnici komaj preživijo.

Kot primer je navedel krompir, za katerega kmet dobi okoli 15 centov na kilogram, medtem ko ga pridelava stane okoli 5000 evrov na hektar, kokošja jajca, za katera dobi od 40 do 50 odstotkov maloprodajne cene, in goveje meso, za katerega rejec dobi manj kot tri evre za kilogram.

Kdo izkorišča trenutne razmere?

»Od izbruha koronavirusa so odkupne cene upadle za 15 do 30 odstotkov. Dolgoročno to pomeni propad,« je poudaril Žveglič. Razlog za upad cen po njegovem mnenju morda sploh ni izbruh covida-19, temveč nekdo izkorišča trenutne razmere.

Če se nekaj na področju slovenskega kmetijstva ne bo spremenilo lahko Slovenija pozabi na lastno samooskrbo.
Če se nekaj na področju slovenskega kmetijstva ne bo spremenilo lahko Slovenija pozabi na lastno samooskrbo. Vir slike: anned, Pixaby

Na vprašanje, kdo ima največ koristi od višjih cen hrane, Medved in Žveglič neposredno nista odgovorila, sta pa poudarila, da definitivno ne kmetje. Slovenski kmetje zelenjave nikoli ne bodo mogli pridelati tako poceni kot njihovi italijanski ali španski kolegi, saj v slovenskem kmetijstvu »sužnjelastniških razmerij« ni, sta izpostavila.

V sindikatu se bojijo, da trenutne razmere v Sloveniji vodijo v opuščanje kmetovanja. »Mlajši kmetje vnaprej preračunajo, ali se jim kmetovanje izplača. Ko bodo videli, da se jim ne, ne bodo več kmetovali,« je opozoril Medved. Tako bodo vse razprave o povečanju samooskrbe brezpredmetne.

Z Žvegličem sta poudarila, da se kmetje ob vsem tem dobro zavedajo, da so na trgu, zato ne pričakujejo nikakršne posebej ugodne obravnave. »Vse, kar zahtevamo, je pošteno plačilo za svoje pridelke,« je še dejal Žveglič.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice