Naprej na vsebino

Bonbončki in dejstva o državni pokojnini

Državna pokojnina, ki ni predstavljala pravice iz obveznega zavarovanja zavarovanca, je bila po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz oktobra 2006 definirana kot prejemek, ki se je ob dopolnitvi določene starosti zagotavljal zakonsko določenim osebam, ki niso dopolnile minimalne zavarovalne dobe za priznanje pravice do pokojnine, so pa izpolnjevale druge zakonsko predpisane pogoje, in sicer državno pokojnino pridobi:

(1) Oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki nima pravice do pokojnine po tem zakonu, iz tujega javnega pokojninskega sistema oziroma po drugih predpisih, in katere lastni dohodki ne presegajo premoženjskega cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka po tem zakonu, pridobi pravico do državne pokojnine, če:

  • je dopolnila 65 let starosti, in
  • je med 15. in 65. letom starosti najmanj 30 let imela prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

(2) Državna pokojnina iz prejšnjega odstavka znaša 33,3% najnižje pokojninske osnove.

(3) Oseba, ki je upravičena do samostojne družinske oziroma vdovske pokojnine, ki ne dosega zneska državne pokojnine, lahko ob pogojih iz prvega odstavka tega člena  namesto te pokojnine uveljavi pravico do državne pokojnine.

Oseba, ki je uveljavljala pravico do državne pokojnine, je izpolnila premoženjske pogoje, če njeni dohodki v letu 2006 niso presegli mesečno 369,49 EUR ali letno 4.433,93 EUR. Med navedene dohodke so šteli:

  • vojaške invalidnine iz tujine,
  • invalidnine in druge dajatve po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne,
  • prejemki iz prostovoljnega zavarovanja,
  • preživnine,
  • drugi prejemki, razen tistih, za katere je s posebnimi predpisi določeno, da se ne upoštevajo pri ugotavljanju premoženjskega stanja upravičenca,
  • dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč.

Že iz doslej napisanega je videti, da ni šlo za noben prestiž, je pa na tak način urejen zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju kmečkim ženam, ki so vse življenje trdo delale na kmetiji kot družinski člani ter za svoje delo niso prejemale nobenega neposrednega plačila, omogočil vsaj nek, čeprav minimalni prihodek. Več kot zaslužen prihodek, ki ni bil vezan na socialo.

Odvzeta državna pokojnina ni bila prestiž, a po besedah Kopač Mrakove pa način, da se ustavi izkoriščevalce?!
Odvzeta državna pokojnina ni bila prestiž, a po besedah Kopač Mrakove pa način, da se ustavi izkoriščevalce?!
Vir slike: Pixabay

Državna pokojnina je bila državljanska pravica in ne socialna pomoč

Z besedami gospe Berte Golob: »V večini razvitih držav se počasi uveljavlja misel, da je poleg fizičnega preživetja temeljna človeška pravica tudi ohranitev osebnega dostojanstva.« In nadalje: »Glavna značilnost državne pokojnine je bila »spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva«, kot pravi 21. člen naše ustave, s tem da je bila to državljanska pravica in ne socialna pomoč, za katero bi bilo treba prositi in upravičenost preverjati. Financirala se je neposredno iz državnega proračuna in ni obremenjevala pokojninske blagajne.«

Z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je začel veljati 1. januarja 2012, je bila odvzeta pravica do državne pokojnine takratnim 16.500 upravičencem. Državna pokojnina je bila ukinjena in nadomeščena s socialno pomočjo na prošnjo dosedanjega upravičenca s preverjanjem premoženjskega stanja na osnovi nepremičnin.

Poslanci SLS so sicer poskušali z dopolnili k takratnemu predlogu zakona preprečiti ukinitev državne pokojnine, a jim ni uspelo. Aprila 2013 je takratna poslanka SLS Jasmina Opec vložila pisno poslansko pobudo ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anji Kopač Mrak glede vračila državnih pokojnin med določbe ZPIZ in na vračilo odvzetih sredstev vsem še živečim prejemnikom v zvezi z neutemeljenim odvzemom državnih pokojnin prek 15.000 upravičencem po 59. členu ZPIZ-1.

Aprila 2013 je takratna poslanka SLS Jasmina Opec vložila pisno poslansko pobudo ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anji Kopač Mrak glede vračila državnih pokojnin med določbe ZPIZ.
Aprila 2013 je takratna poslanka SLS Jasmina Opec vložila pisno poslansko pobudo ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anji Kopač Mrak glede vračila državnih pokojnin med določbe ZPIZ.
Vir slike: Delo

Za vse posebne pokojnine niso veljala ista pravila

Zagovorniki predloga novega zakona leta 2010 so trdili, da bo nov način omogočal pridobitev pravic le tistim, ki jih resnično potrebujejo, in tako preprečil pogosto izkoriščanje in zlorabe. V skladu s tem so bile ukinjene tudi t. i. »posebne« pokojnine. Ustavno sodišče je kasneje razveljavilo del zakona za uravnoteženje javnih financ in s tem znižanje pokojnin tistim, ki jih prejemajo iz državnega proračuna.

Državne pokojnine se niso vrnile, saj (po besedah takratne ministrice Kopač Mrakove) državna pokojnina ni pravica, ki se zagotavlja po zavarovalnem principu. Posebne pokojnine »zaslužnim državljanom«, ki so prav tako šle iz proračuna in jih je zakon ukinil, ustavno sodišče pa nato ponovno uvedlo, to prav tako niso – a za zaslužne to ni bila ovira.

Solidarnostni dodatek 2020

Kmetice in kmetje, ki so dopolnili 65 let in nimajo pokojnine, bodo v naslednji dneh po milosti in nemilosti epidemije covida-19 in ministrstva za kmetijstvo in prehrano prejeli enkratni solidarnosti dodatek v višini 150 evrov.

Do enkratnega solidarnostnega dodatka, za katerega je bilo treba vložiti vlogo do 15. maja 2020, so opravičeni tisti, ki:

  • imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,
  • niso upravičeni do enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence,
  • njihovi dohodki ne presegajo premoženjskega cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka po posebnem zakonu,
  • so dopolnili 65 let starosti ,
  • so člani kmetije, skladno z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

Podarjenemu konju se ne gleda na zobe pravi star pregovor. In vse prav pride, je stara kmečka modrost. Neumestno pa je ta enkratni dodatek primerjati z veliko krivico, ki je bila storjena z ukinitvijo državnih (ne kmečkih, državnih) pokojnin.

SLS nadaljuje boj za popravilo krivic

30. avgusta 2020 bo v Ankaranu potekal volilni kongres Slovenske ženske zveze pri SLS ob 100-letnici začasne splošne volilne pravice na občinskih volitvah, ki jo je izborila zgodovinska SLS z Antonom Korošcem na čelu. V okviru kongresa bo predlagana resolucija znotraj katere bo z zavedanjem, da kar 39% podeželskih žensk dela na družinskih kmetijah, in da status zakoncev, ki pomagajo pri izvajanju dejavnosti kot družinski člani, v več državah EU ni pravno priznan in zato ne prejemajo nobenega dohodka in je le 30% upravljavcev in lastnikov kmetij žensk, sprejeta tudi zaveza za prizadevanje, da se vsem upravičencem, ki jim je bila državna pokojnina odvzeta z zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je začel veljati 1. januarja 2012, ta povrne.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice