Noč čarovnic je praznik, ki se vsako leto praznuje 31. oktobra. Tradicija izvira iz starodavnega keltskega festivala Samhain, na katerem so ljudje prižigali kresove in nosili kostume za odganjanje duhov. V osmem stoletju je papež Gregor III določil 1. november kot čas za počastitev vseh svetnikov. Kmalu je Dan vseh svetih vključil nekaj tradicij Samhaina. Predvečer je bil znan kot All Hallow Eve, kasneje pa noč čarovnic. Sčasoma se je noč čarovnic razvila v dan dejavnosti, kot so hoja od vrat do vrat za sladkarije, rezbarjenje buč za lučke, praznična srečanja, oblačenje kostumov in uživanje sladkarij.
Preberite še:
Noč čarovnic oziroma All Hallow Eve je praznik, ki se praznuje zvečer pred Dnevom vseh svetih. Praznovanje zaznamuje dan pred zahodno-krščanskim praznikom Vsi sveti in sproži sezono Allhallowtide, ki traja tri dni in se zaključi z Dnevom vseh duš. V večjem delu Evrope in večini Severne Amerike je praznovanje praznika noč čarovnic večinoma nereligiozno.
Vir slike: Jill Wellington, Pexels
Noč čarovnic je bila v preteklosti celo prepovedana
Kot že rečeno, noč čarovnic izvira iz keltskega festivala Samhain iz časa starodavne Britanije in Irske. Na dan, ki ustreza sodobnim koledarjem 1. novembra, naj bi se začelo novo leto. Ta datum je veljal za začetek zimskega obdobja, datum vrnitve čred s pašnikov in obnovitev zemlje na posestvih. Med festivalom Samhain naj bi se duše umrlih vrnile na obisk domov, duše tistih, ki so umrli med letom, pa naj bi se odpravile na onostranstvo.
Ljudje so na vrhovih hribov postavljali kresove, da so pozimi kurili ognjišča in prestrašili zle duhove, včasih pa so nosili maske in druge preobleke, da bi jih duhovi, ki naj bi bili prisotni, ne prepoznali. Na ta način so bila bitja, kot so čarovnice, goblini, vile in demoni, povezana z dnevom. Menilo se je, da je bilo obdobje tudi ugodno za vedeževanje o zadevah, kot so poroka, zdravje in smrt. Ko so Rimljani v 1. stoletju našega štetja osvojili Kelte, so dodali še svoj praznik Feralia, spominjane na mrtve in praznik čaščenja Pomone, boginje žetve.
V 7. stoletju našega štetja je papež Bonifacij IV ustanovil Dan vseh svetih, prvotno 13. maja, v naslednjem stoletju pa je bil morda v želji, da bi poganski praznik nadomestil s krščanskim obredom, premaknjen na 1. november. Večer pred Dnevom vseh svetnikov je postal sveti ali posvečeni predvečer in s tem je nastala tudi noč čarovnic.
Do konca srednjega veka so se spojili posvetni in sveti dnevi. Reformacija je v bistvu končala verski praznik med protestanti, čeprav so v Veliki Britaniji še posebej noč čarovnic še naprej praznovali kot posvetni praznik. Skupaj z drugimi praznovanji je bilo praznovanje noči čarovnic v glavnem prepovedano med zgodnjimi ameriškimi kolonisti, čeprav so v 19. stoletju razvili festivale, ki so zaznamovali letino in vključevali enake elemente kot noč čarovnic.
Ko se je sredi 19. stoletja veliko število priseljencev, vključno z Irci, odpravilo v ZDA, so s seboj vzeli običaje praznika noč čarovnic. Kasneje, v 20. stoletju, pa je noč čarovnic postala eden glavnih ameriških praznikov, zlasti med otroki.
Vir slike: Andrea Piacquadio, Pexels
Hoja od vrat do vrat in zbiranje sladkarij
Izposojeno od evropskih tradicij, so se tudi Američani začeli ob prazniku noč čarovnic oblačiti v kostume in hoditi od vrat do vrat ter prositi za sladkarije ali denar, kar je sčasoma postala današnja tradicija. Ob tem so mlade ženske verjele, da lahko na noč čarovnic izvejo ime ali videz svojega bodočega moža s triki s prejo, jabolčnimi deli ali ogledali.
Konec devetnajstega stoletja se je v Ameriki začela noč čarovnic oblikovati v praznik, ki je bolj osredotočen na skupnost in sosedska druženja kot na duhove, potegavščine in čarovništvo. Na prelomu stoletja so zabave za noč čarovnic za otroke in odrasle postale najpogostejši način praznovanja dneva. Zabave so se osredotočile predvsem na igre, sezonsko hrano in praznične kostume.
Noč čarovnic je drugi največji praznik v Združenih državah Amerike
Do dvajsetih in tridesetih let prejšnjega stoletja je noč čarovnic postala laični praznik, osredotočen predvsem na skupnost, s paradami in zabavami po mestu. Kljub najboljšim prizadevanjem številnih šol in skupnosti po Ameriki je v tem času vandalizem začel prizadevati nekatera praznovanja v številnih skupnostih.
Do petdesetih let so mestni voditelji uspešno omejili vandalizem in noč čarovnic se je razvila v praznik, namenjen predvsem mladim. Zaradi velikega števila majhnih otrok v petdesetih letih, kot posledica baby boom-a, so se zabave preselile iz mestnih civilnih središč v učilnico ali dom, kjer so otroke lažje nastanili.
Med letoma 1920 in 1950 se je obudila tudi stoletja stara praksa hoje od vrat do vrat za sladkarije. To je bil razmeroma poceni način, da je celotna skupnost uživala v praznovanju noči čarovnic. Tako se je rodila nova ameriška tradicija, ki je še naprej rasla. Danes Američani za noč čarovnic letno zapravijo približno 6 milijard dolarjev, zaradi česar je to drugi največji komercialni praznik v državi po božiču.
Vir slike: Toni Cuenca, Pexels
Praznik noč čarovnic je tudi pri nas povezan s številnimi dejavnostmi. Ljudje nosijo maske in kostume za zabave, otroci pa običajno hodijo od vrat do vrat prositi za sladkarije. Zabave za noč čarovnic pogosto vključujejo tudi tematske igre. Noč čarovnic je skupaj z okostnjaki in črnimi mačkami v praznovanje vključila strašljiva bitja, kot so duhovi, čarovnice in vampirji. Simbol tega praznika je tudi izdolbena buča s vklesanim strašljivim obrazom, osvetljena s svečo, ki jo lahko vidimo pred skoraj vsako hišo.
Powered by Contextual Related Posts
