Mednarodni dan zaščite ozonske plasti

Ozonska plast, ranljiv plinasti ščit, varuje Zemljo pred nevarnimi količinami sončnih žarkov in tako omogoča obstoj življenja na našem planetu.

Nadzor nad uporabo škodljivih sredstev, ki prispevajo k razgrajevanju ozona, in zmanjševanje podobnih škodljivih porab, pomagata pri ohranjanju ozonske plasti. Tovrstni ukrepi niso nič manj pomembni v boju z globalnim segrevanjem in za zaščito človeštva ter ekosistemov, ki bi jih ultravijolične radiacije sicer nenadno uničile, v kolikor bi v večjih merah prodirale na Zemljo.

Preberite še:

Okolje in narava sta najbolj zlorabljena pojma

Kdo kroji usodo slovenskega naroda: civilne iniciative in NVO ali državljani?

»Po toči zvoniti je prepozno«

Ozon za življenje: 35 let zaščite ozona

Letos obeležujemo 35. mednarodni dan zaščite ozonske plasti. Čeprav življenje na zemlji ne bi obstajalo brez sonca, ki je vir toplote in svetlobe, bi prav sončna energija življenje gotovo uničila, če Zemlje ne bi varovala ozonska plast. Stratosferska plast je torej ravno tako pomembna za obstoj življenja na zemlji kot samo Sonce, a tega se pogosto ne zavedamo.

Večajočo se luknjo v ozonski plasti, ki je posledica človeškega delovanja, so znanstveniki prvič opazili v poznih sedemdesetih. Ozonska luknja, ki je posledica uporabe ozonu škodljivih snovi, je predstavljala grožnjo, saj bi lahko pomenila drastično povečano število primerov kožnega raka in sive mrene, poškodbe rastlin, pridelkov in ekosistemov.

Globalni odziv nad pretečo luknjo je bil bliskovit in odločen: leta 1985 so vse svetovne vlade sprejele dunajsko konvencijo za zaščito ozonske plasti. V okviru konvencije so vlade, znanstveniki in industrialci staknili glave in uspeli zmanjšati porabo ozonu škodljivih snovi kar za 99 odstotkov.

Montrealskemu Protokolu se lahko zahvalimo za okrevanje ozonske plasti, od katere lahko pričakujemo, da si bo do polovice stoletja opomogla in se vrnila v stanje izpred leta 1980. Amandma iz Kigalija, ki je podprl Montrealskega v letu 2019, zavezuje države k zmanjševanju porabe hidro-fluoro-karbonatov in toplogrednih plinov z velikim vplivom na ogrevanje ozračja.

Mednarodni dan zaščite ozonske plasti, ki ga vsakoletno praznujemo 16. septembra, praznuje te dosežke in kaže, da skupne odločitve in prizadevanja, ki jih vodi znanost, lahko rešijo tudi največje globalne krize.

V letu pandemije covida-19, ki je prinesla veliko socialno in ekonomsko stisko, je sporočilo ozonskih dogovorov o skupnem delovanju v harmoniji in za skupno dobro še pomembneje kot prej. Slogan letošnjega praznovanja medanrodnega dne »Ozon za življenje« nas opozarja, da varovanje ozonske plasti ni ključno le za življenje na Zemlji iz dneva v dan, temveč moramo nadaljevati z njegovim varovanjem tudi zavoljo prihodnjih generacij.

Stanje ozonske plasti 2020

V začetku letošnjega leta je NASA opazila skrb vzbujajočo in izredno veliko ozonsko luknjo nad Arktiko, ki je bila proglašena za največjo ozonsko luknjo, kar jih je kdaj bilo nad severnim polom. Tovrsten pojav, ki je posledica polarnih vetrov, je bil doslej tipičen za južni pol, kjer se ozonsko stanje poslabša vsako jesen in nato kmalu izboljša, a letošnjo pomlad nas je presenetil na severu. Preteča luknja v velikosti treh Grenlandij je ostala nad Arktiko okrog mesec dni. Konec aprila so opazovalci poročali, da se je luknja na srečo zaprla, a zaenkrat ne znajo razsoditi, s kakšno lahkoto se bo ponavljala in ali lahko kljub boljšanju splošnih ozonskih razmer pričakujemo nov trend odpiranja ozonskih lukenj na severnem polu.

Zavedati se moramo, da je ozon nad nami kljub izboljšanju razmer izredno ranljiv in da lahko ljudje, v kolikor se ne bomo držali konvencij, hitro znova poslabšamo ozonsko stanje in postopoma končamo obstoj življenja na Zemlji. Kar lahko storimo, je, da se izogibamo uporabi ozonu škodljivih snovi, katerih seznam je objavljen na spletni strani Vlade Republike Slovenije, ter prispevamo k boljši ozaveščenosti o problemu ozonske plasti. Dnevno stanje ozonske plasti lahko spremljate na uradni spletni strani NASE.