Naprej na vsebino

16. oktober – svetovni dan hrane

Globalna zdravstvena kriza, povezana s pandemijo covida-19, nam je poleg vsega slabega prinesla tudi nekaj dobrega, in sicer čas za razmislek o stvareh, ki jih resnično cenimo. Na novo je osvetlila naše najbolj osnovne potrebe, brez katerih prav nič drugega ni več pomembno. V negotovih časih smo znova spoznali, da brez dobrine, ki jo sicer nekateri jemljejo za samoumevno, spet drugim pa je primanjkuje, ne gre. Govorimo seveda o hrani.

Preberite tudi:

Kmetu manj, a na policah hrana dražja. Ali res vemo, kaj jemo?

Hrana v Sloveniji je postala prestiž

Svetovni dan hrane 2020, ki ga Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO) posveča ozaveščanju in izvajanju aktivnosti za zmanjšanje lakote v svetu ter zagotavljanju raznolike in kakovostne hrane za vse, poteka pod geslom: »Gojimo, hranimo, ohranjajmo. Skupaj.« Pomen slogana se skriva v zavedanju, da v prehranjevalni verigi prav vsi igramo pomembno vlogo. Živilski sektor ima pomembno vlogo pri pridelavi in zagotavljanju hrane, a tudi potrošniki smo veliko več kot le jedci. Z izbiro hrane vplivamo na odločitve, kakšna hrana se bo pridelovala v prihodnje. Če izbiramo zdravo, lokalno in raznoliko hrano, veliko prispevamo k bolj trajnostnim živilskim sistemom. S tem, ko skrbimo za lastno zdravje, pa skrbimo tudi za zdravje okolja.

Hrana je osnovna dobrina preživetja, poleg tega pa tudi temelj naših kultur in skupnosti.
Hrana je osnovna dobrina preživetja, poleg tega pa tudi temelj naših kultur in skupnosti.
Vir slike: Pixabay

Hrana je temelj življenja, družine, skupnosti

Hrana je osnovna dobrina preživetja, poleg tega pa tudi temelj naših kultur in skupnosti. Prve redne naselbine v mlajši kameni dobi so se oblikovale zaradi poljedelstva na območjih, ki so le-to omogočala. Zaradi poljedelstva oziroma pridelave hrane in z namenom lažje obdelave zemlje so se začele posamezne družine povezovati v družbene skupine rodove. Skupni družinski obroki pa so še dandanes izrednega pomena za čvrste odnose znotraj družine in utrjujejo občutek skupnosti in pripadnosti.

Ohranjanje dostopa do varne in zdrave hrane je in bo še naprej bistveni del odziva na pandemijo covida-19, zlasti za revne in ranljive skupnosti, ki jih pandemija in posledično gospodarski pretresi najbolj prizadenejo. Bolj kot kadarkoli je pomembno, da svetovna politika prepozna potrebo po podpori pridelovalcem hrane – kmetom in delavcem v celotnem živilskem sektorju –, ki skrbijo, da se hrana prebije od kmetije do potrošnika, tudi v primeru izrednih razmer.

Hrane se pridela dovolj za vse

V zadnjih desetletjih je kmetijska tehnologija zelo napredovala. Čeprav se hrane pridela več kot dovolj, da bi lahko nasitili prav vse, je po svetu podhranjenih skoraj 690 milijonov ljudi.

Kako je torej to mogoče? Na eni strani lakota, na drugi debelost, odvržena hrana in povečana količina odpadkov, uničevanje naravnega okolja in izguba pestrosti biodiverzitete ter neugodne odkupne cene pričajo o tem, da so prehranske verige v neravnovesju. Kdaj, če ne zdaj, ko politika na vseh področjih razvija obnovitvene načrte za odpravo posledic covida-19, je čas tudi za to, da se najdejo trajnostne rešitve za ta vprašanja.

Kriza zaradi covida-19 nas vse opominja in poziva k solidarnosti. Od spoštovanja preprostih ukrepov, s katerimi skrbimo tako zase kot tudi za druge, še posebej ranljive skupine, tudi v odnosu do hrane. Pri vsej tehnologiji, ki je na voljo, pri vsem znanju, ki so nam ga zapustili predniki in smo ga še nadgradili, ob vseh novih priložnostih, ki jih ponujajo digitalizacija in globalne povezave, je očitno pomanjkanje solidarnosti in empatije razlog, da je pol sveta lačnega ob dejstvu, da dnevno izgubimo ali zavržemo na tone in tone hrane. Ob tem pa poleg lačnih ust davek plačujejo tudi (zaman) izkoriščeni viri Zemlje in podnebje.

Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga

Tako državni kot zasebni sektor in civilna družba moramo poskrbeti, da bodo naši prehranski sistemi pridelali raznoliko hrano, da bodo skupaj nahranili naraščajoče prebivalstvo in hkrati ohranili planet. Vsak izmed nas mora odigrati svojo vlogo. Morda se ne čutite nagovorjeni ali menite, da gre spet za neke floskule, a v bistvu je precej preprosto. Res veliko lahko naredi prav vsak izmed nas. Kako?

Tako državni kot zasebni sektor in civilna družba moramo poskrbeti, da bodo naši prehranski sistemi pridelali raznoliko hrano, da bodo skupaj nahranili naraščajoče prebivalstvo in hkrati ohranili planet.
Tako državni kot zasebni sektor in civilna družba moramo poskrbeti, da bodo naši prehranski sistemi pridelali raznoliko hrano, da bodo skupaj nahranili naraščajoče prebivalstvo in hkrati ohranili planet.
Vir slike: Pixabay

Izbirajte raznoliko, uravnoteženo in kakovostno hrano. Zdrava prehrana prispeva k zdravemu življenju. Ko se odločimo, da bomo jedli raznoliko hrano, s tem hkrati spodbujamo pridelavo raznolike hrane. To ni samo bolj zdravo za naše telo, ampak tudi za tla in naše okolje, ker raznolika prehrana daje prednost biotski raznovrstnosti.
Kupujte lokalno. S tem boste podprli lokalne pridelovalce hrane, uživali res svežo hrano, pomagali malim kmetijam in lokalnemu gospodarstvu. Hkrati pa tudi ohranjali okolje, saj se s prevozi hrane v ozračje sprošča veliko ogljikovega monoksida.

Izbirajte sezonsko hrano. Tudi s tem zmanjšujete ogljični odtis. Hkrati pa je uživanje sezonske hrane bolj zdravo, okusno in hranljivo.

Pridelajte si svojo hrano. Če imate doma zeleno površino, dostop do vrta ali balkon s prostorom za lonce, se lahko naučite gojiti svoje sadje, zelenjavo in zelišča. Medtem ko boste vlagali svoj trud, se boste tudi bolj naučili ceniti delo drugih pridelovalcev hrane in hrano na sploh.

In predvsem: spoštujte hrano in pridelovalce hrane. Nakupujte pametno, morebitne ostanke pripravljene hrane se naučite primerno shraniti. Ne mečite hrane stran. Verjetno se še spomnite reka babice: »Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga.« V tem kosu kruha je veliko. Najprej ljubezen do grude, ki jo je kmet preoral in posejal zrno. Ga negoval, da je zrastlo v rastlino. Svoje so prispevali tudi zemlja in sonce in dež. Sledila je žetev in mlatev in mletje in nazadnje mesenje in vzhajanje. In peka. Šele nato vam je bil na voljo, bodisi iz lastne peči ali na policah v trgovini. Naučite tudi svoje otroke, da v trgovini na polici žal ne zraste prav nič, da bodo tudi oni nekoč lahko o tem podučili svoje otroke.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice