Džihadisti napadli na Dunaju. Kje bodo udarili naslednjič?

Začetek novembra je za mnoge Dunajčane postal težka nočna mora. Ko smo se že skoraj navadili, da so se teroristični napadi skoncentrirali na Francijo, je 2. novembra postal Dunaj žrtev islamskega ekstremizma. Po podatkih avstrijskega notranjega ministrstva naj bi šlo namreč za džihadistični napad islamske države.

Preberite tudi:

Napadalec v Nici je migrant

Migracijski evropski pakt o solidarnosti, a za koga?

Vse drznejši ilegalni prehodi državne meje

Ubiti storilec je bil član Islamske države

V središču Dunaja je okrog 20. ure več napadalcev hkrati streljalo na šestih lokacijah. Tarča napada naj bi bila tudi judovska sinagoga. Umrli so štirje civilisti, 17 jih je v bolnišnični oskrbi, od tega sedem v kritičnem stanju. Med ustreljenimi je tudi policist. Preiskava o napadu še poteka, prav tako policija ne želi izdajati podrobnosti zaradi interesa preiskave.

Policija je edinega znanega storilca ubila. Potrjeno, da je bil simpatizer Islamske države. Po pričevanju očividcev naj bi bili napadalci dobro oboroženi, saj so imeli vsi avtomatsko orožje. Z njim naj bi streljali v množice po lokalih. Na eni od lokacij naj bi zajeli celo talce.

Obsodba napadov s strani nekaterih politikov

Na teroristični napad na Dunaju so se odzvali nekateri vidni svetovni politiki. Med njimi so ameriški predsednik Donald Trump, predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, nemška kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik Emanuel Macron, idr.

Med politiki najbolj izstopa obsodba napadov Emanuela Macrona, ki je dejal: »Francozi delimo šok in žalost z Avstrijci, ki jih je nocoj prizadel napad v središču njihove prestolnice Dunaja. Po Franciji je napadena prijateljska država. To je naša Evropa. Naši sovražniki morajo vedeti, s kom imajo opravka«.

Po Franciji je postala žrtev terorizma tudi Avstrija

Francija je praktično že nekaj let tarča stalnih terorističnih napadov, kjer je v ozadju islamski ekstremizem. Zdi se, kot da se je Evropa že nekoliko navadila na te napade, saj so bili omejeni na Francijo. Več, kot vljudnostnih glasov sočutja ob terorističnih napadih, od evropskih politikov namreč ni bilo slišati.

Po napadu teroristov na Dunaju je jasno, da napadi ne bodo več omejeni na Francijo, ampak se lahko zgodijo vsak čas na kateri koli lokaciji v Evropi. Predvidevamo lahko, da bodo še naprej tarče večja mesta, kjer je skoncentrirano več prebivalstva, kar daje vtis večje razsežnosti napadov.

Pri omejevanju terorizma bo ključnega pomena odziv Evrope

Pri delovanju zoper terorizem bo ključnega pomena odziv celotne Evrope in hkrati posameznih držav, ki tvorijo Evropsko unijo. V kolikor bomo še naprej živeli v upanju, da se bodo napadi končali in ne bomo ničesar storili, potem se bo terorizem še bolj širil, dokler ne bo v tolikšnem razmahu, da ga ne bo moč več ustaviti.

Vljudnostne besede obsodbe različnih svetovnih in evropskih politikov, očitno nič ne pripomorejo zoper terorizem. V prihodnjih dneh in mesecih bodo ključnega pomena dejanja. Pri tem bodo ključnega pomena skupne evropske odločitve zoper terorizem in njihovo učinkovito izvajanje.

Vzpostavitev učinkovitega varovanja schengenskega območja

Glede na to, da se je že v napadih v Franciji izkazalo, da so med teroristi tudi ilegalni migranti, bo ključnega pomena vzpostavitev enotne politike do ilegalnih migracij. Zgolj prerekanje med državami, ki zagovarjajo nadzorovano prehajanje migrantov in tistimi, ki zagovarjajo liberalno politiko migracij, bo botrovalo k še hujšemu kaosu, kakršnemu smo priče v tem trenutku.

Schengensko območje ne bi smela biti stvar zgolj posameznih držav, ki so mejne evropske države, ampak stvar celotne Evropske unije. V prvi vrsti bi bilo potrebno za migrante uveljaviti vsaj takšna pravila, kakor veljajo za evropske državljane. Nihče namreč ne bi smel vstopati v Evropsko unijo izven mejnih prehodov.

Gojiti zavest, da sta policija in vojska v službi državljanov

Glede na to, da so v Evropi pod vprašajem človekove pravice do miru in varnosti, bi vsekakor morali podeliti še večja pooblastila policiji in vojski. Pri tem se zdi, da imamo še posebne težave slovenski državljani. Pod vplivom nekaterih levih političnih skupin se je namreč ustvaril vtis, kot da je naša vojska nasprotnica lastnih državljanov.

Če ne bomo v sebi gojili zavesti, da sta policija in vojska v službi varnosti državljanov, potem tvegamo, da nas bodo tuje teroristične skupine iz dneva v dan vse bolj ogrožale. Medtem ko se bomo prerekali o upravičenosti policijskih in vojaških pooblastil, se lahko zgodi, da nam bodo teroristi odvzeli vsako možnost svobodnega gibanja in delovanja.

Evropo lahko reši enotna politika in enotnost državljanov

Dejstvo je, da se je v zadnjem desetletju, posebej še po letu 2016, ko so k nam začeli množično prihajati ilegalni migranti, podoba Evrope močno spremenila. Poleg uvoza nam tuje kulture, so se spremenile tudi varnostne okoliščine. V tem trenutku je bistvenega pomena zavarovanje življenj evropskih državljanov.

Pri tem je ključnega pomena enoten nastop tako politikov kot »navadnih« državljanov. Bistvenega pomena bo zaupanje državljanov v institucije, ki zagotavljajo red in mir, bistvenega pomena bo tudi odločno delovanje represivnih organov. Predvsem pa bo bistvenega pomena spoznanje, da Evropa ni več oaza miru, ampak se vsak dan bolj spreminja v območje življenjske negotovosti.