Skip to content

Napadalec v Nici je migrant

Francija je bila v preteklih dneh, mesecih ponovno žrtev terorističnih napadov islamskih skrajnežev. Sredi oktobra je islamski skrajnež v pariškem predmestju obglavil učitelja, ki je učencem kazal karikature preroka Mohameda. Kmalu zatem je islamski terorist ubil tri ljudi v cerkvi v Nici, med katerimi je eni žrtvi prerezal vrat.

Preberite tudi:

Migracijski evropski pakt o solidarnosti, a za koga?

Smo ksenofobi ali je strah pred migranti upravičen

Begunci, migranti in Evropa v novi podobi

Francija se sooča z napadi islamskih skrajnežev

Tretji napad se je zgodil v Lyonu, ko je neznani moški ustrelil pravoslavnega duhovnika in ga pri tem hudo ranil. Od leta 2015, ko se je zgodil teroristični napad na satirični tednik Charlie Hebdo, je v Franciji bilo v terorističnih napadih islamskih skrajnežev ubitih 250 oseb.

14. julija 2016, na največji francoski državni praznik, se je v Nici zgodil masovno najhujši teroristični napad. Moški je zapeljal s tovornjakom v množico in pri tem ubil 86 oseb. Ob tem se seveda lahko upravičeno vprašamo, kaj je pravzaprav ozadje vseh teh napadov in kakšen je njihov namen?

O napadih islamskih skrajnežev ne moremo več govoriti, da so osamljeni in nepovezani, prav tako je tudi očitno, da teroristi izhajajo iz vrst nelegalnih migrantov.
O napadih islamskih skrajnežev ne moremo več govoriti, da so osamljeni in nepovezani, prav tako je tudi očitno, da teroristi izhajajo iz vrst nelegalnih migrantov.
Vir slike: Preberite.si

Zakaj smo ob terorističnih napadih tako zadržani?

Ob tem nikakor ne želimo biti sodniki, lahko pa samo opozorimo na določena dejstva, ki so več kot očitna. V vseh napadih gre za islamske skrajneže, poleg tega je v zadnjem napadu v Nici očitno, da gre za nelegalnega migranta, ki je 20. septembra iz Tunizije prispel na otok Lampedusa.

O napadih islamskih skrajnežev ne moremo več govoriti, da so osamljeni in nepovezani, prav tako je tudi očitno, da teroristi izhajajo iz vrst nelegalnih migrantov. Lahko se samo čudimo, zakaj je s strani avtohtonega evropskega prebivalstva še vedno tolikšna zadržanost glede očitnih terorističnih dejanj.

Dvojna merila glede kršenja človekove svobode

Mediji sicer poročajo o napadih in tudi poročajo, kdo jih je zakrivil. Vendar se zdi, da se na tem mestu vsa stvar zaključi. Iz poročanja medijev skoraj ne moremo zaslediti poglobljenega raziskovanja o vzrokih za napade, predvsem pa ne, ali za napadalci stoji kakšen sistem, ki morda načrtuje islamizacijo Evrope.

Po drugi strani je zanimivo, da se evropska in s tem tudi slovenska javnost takoj oglasi, ko gre za domnevno kršenje določenih pravic. Vzemimo samo primer nošenja mask in uvajanja »policijske ure«, zaradi preprečitve širjenja covida-19. Po mnogih državah namreč protestirajo, da predstavlja obvezno nošenje maske in »policijska« ura grobo kršitev pravic, ki se nanašajo na človekovo svobodo.

Po drugi strani je zanimivo, da se redko zgodi, da bi kdo protestiral proti vse večjemu razmahu islamskega terorizma in tudi proti nekontroliranemu naseljevanju nezakonitih migrantov v Evropo. V nasprotju z nošenjem mask, kjer gre za zdravje celotne populacije, pomeni pojav islamskega terorizma resen poseg v življenje avtohtonega evropskega prebivalstva.

Ko že govorimo o fašizmu in nacizmu, se lahko iz preteklosti marsikaj naučimo.
Ko že govorimo o fašizmu in nacizmu, se lahko iz preteklosti marsikaj naučimo.
Vir slike: Reuters

Kdor izrazi pomislek glede migrantov, je lahko označen za fašista

Zadnji odmevni protesti proti terorizmu v Evropi so bili pred petimi leti v Italiji in Franciji, medtem pa je bilo, kot že rečeno, 250 žrtev terorističnih napadov. Po drugi strani lahko znotraj lastnega prebivalstva, med katerim prednjačijo levičarske politične skupine, poslušamo, kako se v Evropi razrašča fašizem.

Zanimivo je, da od teh, ki nas prepričujejo, da se med nami razrašča fašizem, ni nikoli označil za fašistično dejanje aktualne teroristične napade. Za njih je npr. fašist že nekdo, ki že izrazi pomislek proti nekontroliranemu sprejemanju migrantov, medtem ko so v primeru terorističnih napadov tiho.

Je branjene demokratičnih standardov fašizem?

O pojavu fašizma v Evropi bi lahko govorili, če bi bili npr. sistemsko napadeni priseljenci ali kakšne druge etnične, verske, razno spolne in druge skupine. Ko se je pred stotimi leti v Italiji pojavil fašizem in nekoliko kasneje v Nemčiji nacizem, so se začeli napadi na nezaželene skupine ljudi, med katerimi je bilo precej žrtev.

Kasneje se je iz tega razvilo sistemsko uničevanje Judov in drugih ras ali političnih skupin, ki niso sodile v kontekst takratne ideologije.

To, da se danes, vsaj nekateri Evropejci zavzemajo za to, da imajo pravico živeti v miru in svobodi, ne da bi jih pri tem ogrožali teroristi, ni fašizem, ampak osnovna človekova pravica.

Molk Evrope je tlakoval pot v drugo svetovno vojno

Ko že govorimo o fašizmu in nacizmu, se lahko iz preteklosti marsikaj naučimo. Hitlerjevo podrejanje Evrope je v prvi fazi uspevalo, ker so bili ključni evropski politični akterji tiho. V tistem času sta bili to predvsem Francija in Velika Britanija. Zaradi »ljubega miru« so namreč popuščali Hitlerjevim ozemeljskim zahtevam.

Hitler je namreč prvič prekršil Versajski sporazum že leta 1936, ko je poslal v Porenje oborožene sile. Ker so bili zahodni zavezniki ob tem dejanju tiho, je Hitler videl, da si lahko privošči še več. Sledila je priključitev Avstrije in priključitev Sudetskih dežel. Tako je molk zaveznikov tlakoval pot v drugo svetovno vojno.

Z molkom ne bo nihče ohranil miru

Vse bolj pogosti teroristični napadi, lahko oblikujejo scenarij, kot pred drugo svetovno vojno. Vsaka evropska država, ki v tistem trenutku še ni bila ogrožena od Hitlerja, je upala, da jo bo Hitler pustil pri miru za ceno njenega molka. Nekaj podobnega se dogaja v primeru islamskega terorizma. Pri boju zoper terorizem namreč pogrešamo boj odločen, predvsem pa enoten evropski nastop.

Evropa si še vedno zatiska oči, da gre pri terorističnih napadih za posamezne primere, ki se dogajajo v drugih državah. Kljub temu da je Evropska unija tvorba, ki naj bi do ključnih vprašanj imela enotno stališče, se zdi, kot da je v primeru terorističnih napadov vsaka država na svojem bregu.

Kaj je privedlo do prepogostih terorističnih napadov je jasno, samo na glas se ne govori.
Kaj je privedlo do prepogostih terorističnih napadov je jasno, samo na glas se ne govori.
Vir slike: Mladina

Izredne razmere so najbolj ugodne za levi politični pol

Na drugi strani so glasni očitki nekaterih političnih skupin, češ, da se v Evropi razrašča fašizem, ker še marsikatera država uporablja določene »varovalke« pri sprejemanju ilegalnih migrantov, teroristom »voda na mlin«. Če nekdo neko besedilo, prepričanje stalno ponavlja kot mantro, jo kmalu večina sprejme za resnico.

Zdi se, kot da leve politične skupine želijo, da v evropskem prostoru prevlada vsesplošen kaos. Covid-19, napadi islamskih skrajnežev, očitki o razraščanju fašizma, so rodovitna polja za razmah nove revolucije. Vsekakor se postavlja vprašanje, kdo bo iz kaotičnih razmer izšel kot zmagovalec in kdo poraženec?

V vojni so poraženci vsi

Pred kratkim sem gledal vojni film, ki je prikazoval judovskega dečka, ki ga je pred gotovo smrtjo rešila redovnica in kasnejša svetnica Edith Stein. Deček se je po njenem posredovanju zatekel k neki družini. Ko je šel po koncu vojne deček s svojim skrbnikom v ameriški tabor, da bi se popisala, ga je deček vprašal: »Kdo je izgubil vojno?« Skrbnik mu je odgovoril: »Vsi!«

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice