Zakaj »super hrana« morda ni tako super?
»Super hrana«, vključno z maco, acai jagodami in kurkumo, je pritegnila veliko pozornosti. Pri tem je pomembno vedeti, katera je ta super hrana, kaj trenutno govorijo raziskave in da ne potrebujemo »super hrane«, da bi bili zdravi.
Super hrana je nedefiniran izraz. Pravzaprav v nasprotju s splošnim dojemanjem, super hrana ne more preprečiti bolezni, nadomestiti zdravil ali spremeniti učinkov nezdrave prehrane.
Preberite tudi:
Hrana, ki ni oglaševana kot »super«, prispeva k našemu zdravju. Jesti uravnoteženo, trajnostno prehrano, v kateri uživate, je pomembno. Če uživate v »super živilih«, jih vzemite kot dodatek k uravnoteženi, trajnostni prehrani.
Kako je super hrana postala del naše družbe?
V zadnjih nekaj desetletjih so se prehranjevalni vzorci spremenili, tako da se je povečal vnos sadja in zelenjave ter mesa, mlečnih izdelkov in rafiniranih žitnih izdelkov. Poleg tega se je povečala razširjenost nenalezljivih bolezni, ki vključujejo bolezni srca in ožilja, možgansko kap in vrste raka, pa tudi negativni vpliv živilske industrije na okolje so se drastično povečali. V odgovoru na to se je pojavilo povpraševanje po naravnih možnostih, ki imajo potencialne zdravstvene koristi. Opazno je, da se je priljubljenost super hrane povečala.
Vir slike: Elizadean, Pixabay
Kaj je super hrana?
Izraz super hrana nima univerzalne opredelitve. Sama besedna zveza je razložena tako, da pomeni izjemno hranljivo hrano, ki koristi zdravju.
Raziskave trenutno kažejo na več značilnosti, ki bi jih naj imela super hrana. Te značilnosti med drugim vključujejo prepričanje, da ima super hrana izjemno hranilno vrednost. Pri tem lahko gre za živila, ki so bogata s specifičnimi bioaktivnimi snovmi, kot so antioksidanti. Super hrana je običajno prikazana in obravnavana kot »naravna« hrana. Ob tem je pogosto povezana s tradicionalno predelavo, ki so jo avtohtone skupnosti uporabljale za preprečevanje bolezni.
Živila, ki jih ljudje pogosto dojemamo kot »super hrano«, vključujejo:
• Kakav – iz njega se proizvaja temna čokolada, proizvedena v Slonokoščeni obali, Indoneziji in Gani.
• Borovnice – sadje, prvotno gojeno predvsem v Aziji, Severni Ameriki in Evropi.
• Matcha – močni zeleni čaj iz Japonske.
• Chia semena – cvetoča rastlina, avtohtona v Srednji in Južni Ameriki.
Zakaj ta super hrana morda ni tako super?
Eden izmed razlogov so vsekakor omejitve v raziskavah. Raziskava je pogosto korelacijska, ne vzročna in morda ni tako dobra, kot se jo predstavlja. En primer je raziskava, ki povezuje antioksidante v borovnicah z zdravstvenimi koristmi, za katero je bilo ugotovljeno, da je omejena.
Tudi mediji in trženje vplivajo na poveličevanje super hrane. Izraza »super hrana’« in »super živila« se že prej pogosto uporabljata kot tržna strategija v medijih. Instagram je bil priljubljeno spletno orodje za promocijo izdelkov »superfood«. Od julija 2020 pa ima #superfoodsalad več kot 30,5 tisoč oznak in se uporablja za neposreden vpliv na izbiro hrane potrošnikov.
Kakšne potencialne posledice ima super hrana?
Okoljski udarec. Povečano povpraševanje pomeni, da proizvodnja morda ne bo več sledila tradicionalnim praksam, temveč bo sledila intenzivnim kmetijskim postopkom. Poleg tega pridelava acai jagod zmanjšuje biotsko raznovrstnost, pridelava avokada prispeva k izčrpavanju vode, proizvodnja kvinoje pa povzroča degradacijo tal. Seveda je pomembno omeniti, da tudi živila, ki se ne štejejo za »super«, vplivajo na okolje.
Družbeni vpliv. Proizvodnja »super živil« vpliva na skupnosti, ki jih proizvajajo. Na primer, povečanje povpraševanja po kvinoji iz Bolivije je povečalo njeno ceno, nad katero si jo je lahko privoščila lokalna skupnost.
Slaba dostopnost. Visoka cena, ki jo pogosto vidimo pri »super hrani«. Težavo predstavlja vprašanje dostopa, ki je vedno bolj povezano s socialno-ekonomskimi razlikami in zdravstvenimi razlikami.
Kaj so funkcionalna živila?
Pogosto prihaja do zmede med izrazom »super hrana« in funkcionalnimi živili. Razlikovanje med tema dvema je pomembno.
Funkcionalna živila so opredeljena kot živila z dokazanimi koristmi za zdravje, ki presegajo osnovne prehranske potrebe. Primeri vključujejo probiotike in izdelke s probiotiki, ki prispevajo k zdravju črevesja, in rastlinske sterole, ki dokazano prispevajo k zmanjšanju holesterola LDL.
»Super hrana« ni funkcionalna hrana.
Vir slike: Ellaolsson, Pixabay
Super hrana ni nujna za naše zdravje
Uživanje uravnotežene prehrane z visoko vsebnostjo rastlinskih proizvodov in zmanjšano vsebnostjo živalskih proizvodov bo prispevalo k zdravemu življenju. K temu lahko pripomore uživanje tako imenovane »super hrane«, vendar nobena hrana ne more nadomestiti zdrave prehrane.
Nekaj primerov podcenjenih živil:
• Korenje – bogato z betakarotenom, spojino, ki jo naše telo pretvori v vitamin A, in dokazano pozitivno vpliva na holesterol v krvi.
• Paradižnik – dober vir karotenoidne spojine, ki dokazano zmanjšuje dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja. Paradižnikovi izdelki, kot sta paradižnikova pasta in paradižnikov sok, so tudi dober vir karotenoidne spojine.
• Sadje in zelenjava v pločevinkah se je izkazalo za enako dobro v primerjavi s svežimi in zamrznjenimi izdelki, hkrati pa je tudi cenejše. Pokazalo se je, da uživanje sadja in zelenjave zmanjšuje tveganje za nekatere vrste raka in smrtnost zaradi bolezni srca in ožilja.
• Polnozrnati kruh je vir vlaknin. Nekatere zdravstvene koristi uživanja vlaknin vključujejo podporo prebavnemu zdravju, zdravju srca, preprečevanju zaprtja in lahko zmanjšajo tveganje za nekatere vrste raka.
Če je super hrana nekaj kar radi uživate, jo uživajte kot del uravnotežene, raznolike prehrane. Ampak ne pozabite, da obstajajo cenejša živila, ki prispevajo tudi k uravnoteženi, trajnostni prehrani. Super hrana ni potrebna, da bi bili zdravi.
Powered by Contextual Related Posts
