Ali je ideologija zares problematična?

V Sloveniji je v zadnjih letih postalo splošno sprejeto mišljenje, da je ideološko razmišljanje nekaj negativnega. To se je uveljavilo predvsem v političnem žargonu, kjer nekateri govorijo, da je odpiranje ideoloških tem nekaj slabega. Kdor vsaj malo globlje razmišlja, temu vsekakor ne more pritrditi.
Preberite tudi:
Zakaj so pomembne človekove pravice?

Ideologija pomeni poizkus uresničitve določene ideje
Za boljše razumevanje in presojanje takšnega govorjenja je treba najprej preveriti, kaj pravzaprav pomeni beseda ideologija. Beseda je sestavljena in dveh grških besed. Gre za besedi ideja (gr. ἰδέα) in logos (gr. Λόγος). Pojem ideja označuje sposobnost razmišljanja.
Osnova za kakršnokoli ustvarjanje je namreč ideja, ki se pojavi v glavi določenega človeka. Pogoj za uresničitev ideje je njena razumska utemeljitev, kar lahko naredimo v kombinaciji z razumom in besedami. To označuje beseda logos. Splošen pomen sestavljenega pojma ideologija je torej poizkus uresničitve določene ideje.
Družba, ki ni utemeljena na ideologiji, prej ali slej nazaduje
V tem smislu je nerazumljivo, če nekdo govori, da je odpiranje ideoloških tem neustrezno, saj brez ideologije ne bi bilo nobenih zamisli, ki bi lahko pripeljale do kakršnegakoli napredka. Družba, ki pritrjuje takšni filozofiji, ni pripravljena na nikakršen napredek, ampak je obsojena vsaj na stagniranje, če že ne na nazadovanje.
Res je, da nas zgodovina uči, da je marsikatera ideja, ki jo je gojila določena skupina ljudi, pripeljala človeštvo v trpljenje ali celo na rob prepada. Vendar to nikakor ne opravičuje mišljenja, da bi bila ideološkost na splošno slaba. Vsaka stvar, do katere ima človek dostop, je končno prepuščena tveganju, ali jo bo človek uporabil v dobre namene, ali pa jo bo zlorabil.
Tudi ideja življenja v družini je lahko zlorabljena
Kot primer lahko vzamemo življenje v družinski skupnosti, ki je najbolj razširjena življenjska skupnost med ljudmi. Sama ideja o življenju v družini je osnovana na predpostavki, da njeni člani lahko sobivajo na temelju zdravih medsebojnih odnosov in so si med seboj v podporo.
Kljub temu je splošno znano, da se po mnogih družinah dogajajo zlorabe, kjer določeni člani izkoriščajo in celo zlorabljajo druge člane znotraj družinske skupnosti. To pomeni, da je nekdo idejo o sobivanju v družinski skupnosti zlorabil in jo izkoristil v egoistične namene.
Različni pogledi so lahko izhodišče za sodelovanje
Tako bi se lahko našel nekdo ali neka skupina ljudi, ki bi začeli trditi, da je, zaradi travmatičnih izkušenj, odpiranje družinske problematike lahko preveč boleče, zato se o tem ne bomo pogovarjali. Prav tako bi lahko rekli, da se o družinski problematiki ne bomo pogovarjali, ker imamo različne poglede na življenje v družini.
Ravno različni pogledi na določeno tematiko so lahko izhodišče za pogovor o tej temi. To, da imamo Slovenci npr. različen pogled na zgodovino, še posebej na dogajanje med drugo svetovno vojno, ne more biti razlog za to, da se o tem ne bomo pogovarjali in »odpirali ideoloških tem« v tej smeri.

Vir slike: Politics in theory and practice
Človek pokaže svojo zrelost ravno s tem, da se lahko z drugim človekom pogovarja o določeni temi, kljub temu da imata oba povsem drugačen pogled na isto stvar. Pri tem gre za sposobnost poslušanja drugega in spoštovanja njegovega mišljenja.
To ne pomeni, da se bosta o stvari tako dolgo pogovarjala, da bosta začela enako misliti, ampak, da bosta kljub različnim pogledom, drug drugega še naprej spoštovala in hkrati lahko tudi sodelovala.
Problem slovenskih političnih strank je v neideološkosti
V slovenski politiki je ravno odsotnost takšne drže postala že skoraj dobesedno rak rana. Problem slovenske strankarske politike je v tem, da posamezne stranke nimajo izdelane jasne ideologije. Smisel obstoja posamezne politične stranke je namreč v tem, da je originalna, da zagovarja ideje, ki jih druga stranka nima.
Smisel parlamentarne demokracije je v tem, da politične stranke na podlagi specifičnosti, ki jo ima posamezna stranka, iščejo skupne točke, na podlagi katerih bi lahko skupaj prispevali za dobro državljanov. Res je, da je sestavni del parlamentarne demokracije usklajevanje in kdaj tudi trde besede (podobno kot v družini), vendar se bodo zreli politiki na koncu vedno znali dogovoriti.
Strankarski programi so zastavljeni preveč splošno
Dogovor na podlagi različnih idej je lahko podlaga za njihovo uresničitev. Tako lahko različne ideje, ki jih izpostavljajo posamezne politične stranke pripeljejo do skupne ideologije, ki je lahko podlaga za njihovo konkretno uresničitev v življenju države in državljanov.
Slovenska parlamentarna demokracija, sestavljena iz različnih političnih strank, torej trpi za pomanjkanjem ideologije. Če neka stranka izpostavlja kot svojo ideologijo npr. skrb za upokojence, zdravstveni sistem ter antifašizem, s tem ne kaže nobene specifičnosti.
Upokojenci, zdravstvo in antifašizem so namreč preveč splošni pojmi, da bi lahko o njih govorili kot o delu strankarskega programa. Ko posamezne stranke govorijo o teh pojmih, je ključnega pomena, kaj in kako bodo naredili, da se bo npr. stanje upokojencev izboljšalo.

Vir slike: Films for action
Negativna ideologija dela slovenske politike
V delu slovenske politike, ki sicer razglaša, da odpiranje ideoloških tem ni ustrezno, sta prisotna dva temeljna problema. Prvi je v tem, da ni razumljivo, zakaj mora obstajati toliko strank, če po drugi strani nimajo skoraj nobene specifičnosti, za katero bi lahko rekli, da jih določa.
Edino, kar te stranke druži, predstavlja drugi problem, ki je v negativni ideološkosti, ki je usmerjena izključno zoper aktualnega predsednika vlade. Zgodovinski spomin, ki nam seže do parlamentarnih volitev leta 2018 nam lahko odkrije, da jih je tudi pred volitvami družil odpor do g. Janeza Janše.
Ko so po volitvah sestavili koalicijo, se je ta kmalu sesula, ravno zato ker so njihovi programi prešibki, da bi lahko zagovarjali kakršno koli pozitivno idejo, ki bi bila naravnana v dobro državljanov. Zato se zdijo njihovi ponovni poizkusi prevzema oblasti toliko bolj nerazumljivi in naravnost groteskni.
Sprejemanje drugače mislečih nas lahko reši pred narodnim spopadom
Slovenska strankarska politika mora v marsičem dozoreti. V prvi vrsti se mora otresti podedovanega socialističnega razmišljanja. Če smo imeli v socializmu eno stranko, ki je dajala vtis, da poseduje vso resnico tega sveta, imamo sedaj kup strank, ki vsaka zase misli, da samo njeni pripadniki razmišljajo prav.
Torej nas najprej čaka prehod iz zaverovanosti v strankarski »jaz«, v vživljanje v miselnost, oz. ideološkost drugih strank. Samo sprejemanje drugače mislečih in sprejemanje različnih jasno izdelanih ideologij ter sposobnost sodelovanja, nas lahko reši iz situacije, ki postaja vse bolj podobna narodnemu spopadu.