Naprej na vsebino

Različna cepiva proti covidu-19, kaj vse morate vedeti o tem

Nova raziskava Ipsosa, ki so jo opravili za Svetovni gospodarski forum, je pokazala, da bi se trije od štirih odraslih (74 odstotkov) cepili proti covidu-19, če bi bilo cepivo na voljo. Študija je zajela skoraj 20.000 odraslih v 27 državah. Največ se jih ima namen cepiti na Kitajskem, kar 97 odstotkov, najmanj pa v Rusiji, na Poljskem in Madžarskem. Slovenija v to raziskavo ni bila vključena.

Vir slike: WEF

Preberite tudi:

Cepivo proti covidu-19 pred vrati: EU naročila milijardo odmerkov

Dejstva o cepljenju proti covidu-19

Pred cepivom proti covidu-19 je še dolga pot

Še preden so se na trgu pojavila cepiva proti covidu-19, je bilo jasno, da vsa cepiva, za katerokoli bolezen, ne delujejo enako. Podobno je s cepivi proti covidu, saj je osnova vsakega cepiva drugačna, zato so razvili različna cepiva, ki pa hkrati omogočajo cepljenje širšega spektra ljudi.

Odobritev prvih cepiv proti covidu-19 je bila luč na koncu tunela, upanje, da bomo morda sčasoma zmagali v bitki proti pandemiji, ki je doslej ubila več kot 1,9 milijona ljudi.

Velika verjetnost je, da niti eno posamezno cepivo ne bo distribuirano po vsem svetu; namesto tega bo uporabljena ena izmed odobrenih vrst cepiva.

Cepivo Pfizer-BioNTech

Cepivo Pfizer-BioNtech je prvo cepivo, ki smo ga v Sloveniji uporabili. To cepivo RNA, eno prvih na svetu, ki je bilo odobreno, sta razvila ameriški farmacevtski gigant Pfizer in njegov nemški partner BioNTech. Njegova aktivna sestavina je RNA, ki je tesno povezana z DNA in vsebuje sintetično različico genetske kode covida-19.

Ko pacient prejme cepivo, njegove imunske celice sledijo navodilom cepiva za izgradnjo proteina »spike« koronavirusa. Telo začne napadati »virus« in se tako nauči, kako premagati pravi virus. Cepivo, ki zahteva dva odmerka, ima 95-odstotno učinkovitost. Pomembna pomanjkljivost pa je, da ga je treba hraniti pri -70 stopinj Celzija in da je namenjen starejšim od 16 let.

Cepivo Pfizer-BioNTech je 2. decembra prejelo dovoljenje za uporabo od britanskega regulatorja. Odobren je bil tudi v drugih državah, vključno z ZDA, Kanado in Evropsko unijo. Ameriško podjetje Moderna je razvilo cepivo RNA, ki je bilo odobreno tudi za uporabo v ZDA.

Cepivo Oxford-AstraZeneca

Veliko obeta tudi virusno vektorsko cepivo, ki sta ga razvili Univerza v Oxfordu in AstraZeneca in deluje kot neškodljiv adenovirus, tako da imunski sistem prejme genetsko kodo za beljakovine koronavirusnih spikov.

Na osnovi prejete kode začne imunski sistem proizvajati beljakovine in pripravi telo, da bo kasneje prepoznalo pravi virus in ga pravi čas napadlo.

Cepivo Oxford-AstraZeneca, ki zahteva tudi dva odmerka, je bilo odobreno za uporabo v Združenem kraljestvu. Raziskave kažejo, da bi lahko bilo do 90 odstotkov učinkovito. Je cenejše od tekmecev in ga je lažje hraniti, kar pa pomeni, da bi lahko igralo ključno vlogo v boju proti pandemiji po vsem svetu.

Cepivo je vsekakor začetek konca covida-19, a do izkoreninjenja le-tega je še daleč.
Cepivo je vsekakor začetek konca covida-19, a do izkoreninjenja le-tega je še daleč.
Vir slike: WEF

Kako hitro bo večina cepljena?

Svetovna zdravstvena organizacija si želi, da bi do konca leta 2021 bili na voljo dve milijardi odmerkov cepiva za najrevnejše na svetu. Premožnejše države so že podpisale pogodbe za zagotovitev več cepljenj za svoje prebivalstvo.

A vendar bo izdelava samo dveh milijard odmerkov zahtevala globalno prizadevanje, ki bo vključevalo inovacije, hitre odobritve in zapletene dobavne verige.

Cepivo je vsekakor začetek konca covida-19, a do izkoreninjenja le-tega je še daleč. Naslednji velik izziv bo zagotoviti cepivo ljudem, ki ga najbolj potrebujejo, to bo projekt, ki bo zahteval hitro oblikovanje velike svetovne dobavne verige.

Eden od teh načrtov za čim hitrejšo dobavo je Covax. Shema, ustvarjena za zagotovitev hitrega, pravičnega dostopa do cepiva proti covidu-19 po vsem svetu. Covax poskuša zbrati dovolj sredstev, da bosta do konca leta 2021 na voljo dve milijardi odmerkov učinkovitega cepiva.

Toda ta cilj bi lahko bil nedosegljiv, če bi si najbogatejše države poskušale zagotoviti večino odmerkov zase, kar je generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus označil za »nacionalizem cepiv«.

Po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije je trenutno v naprednejši fazi »kliničnega ocenjevanja« približno 30 cepiv, v predkliničnem ocenjevanju pa skoraj 140 več.

Nekatera cepiva bi lahko zahtevala več odmerkov, kar pomeni, da bi lahko najbolj ogroženi potrebovali štiri milijarde odmerkov.

Tak obseg pa je lažje doseči, če podjetja sodelujejo. Kajti nobeno farmacevtsko podjetje v naslednjem letu ne bo zmoglo narediti vsaj pet milijard odmerkov.

Dejstvo, da bo izdelava cepiva omejena, je bilo dovolj za ustanovitev projekta Covax, ki ga vodijo SZO, Gavi, zveza za cepiva in Koalicija za inovacije v zvezi s pripravljenostjo na epidemije (CEPI).

Program je zasnovan tako, da združuje sredstva bogatih držav in neprofitnih organizacij za pravičen razvoj in distribucijo cepiva proti covidu-19. Njegov cilj je zagotoviti dve milijardi odobrenih odmerkov do konca leta 2021. Ideja je, da države z visokim dohodkom cepiva kupujejo prek Covaxa, revnejše države, ki se financirajo, pa dobijo finančno pomoč.

»Preprečiti moramo nacionalizem cepiv,« meni generalni direktor SZO Tedros Adhanom Ghebreyesus in dodaja, da ko pospešujemo znanost, je za skupno rešitev pandemije potrebna solidarnost.

Izdelava vsaj dveh milijard odmerkov cepiva bo izjemen dosežek; najboljša uporaba le-tega bi lahko bila drug izjemen dosežek.

Če hočemo zmagati v bitki proti covidu, je dobra strategija ključna. Covid ne izbira spola, rase, stanu, ampak se širi po svoji logiki, zato tudi pri cepivu ne bi smelo biti merilo spol, rasa ali stan, ampak nujnost, ki bo pripomogla k zajezitvi.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice