Kraška sivka, kombinacija presežkov

Sivka – Sivo govedo je v Sloveniji nastalo s križanji prvotnih slovenskih pasem goveda z uvoženim švicarskim Sivim govedom. Križanja so potekala konec devetnajstega stoletja na celotnem območju današnje Slovenije in še nekaj širše.
Preberite tudi:
[RAZISKUJEMO]: Veganom je živinoreja trn v peti
Krava kraška sivka – zamisel, ki jo je človek razvil v skladu z naravo
Prvotne pasme so po navedbah Povšeta bile: Murcidolska, Belanska, Simodolska, Marijadvorska in neznane hrvaško-bosanske pasme. Čepovanski in kraški kmetje so iz Švice in Avstrije (Vorarlberg, dolina Montafon) v osemdesetih letih devetnajstega stoletja in iz Južne Tirolske v sredini dvajsetega stoletja uvozili breje telice in nekaj plemenskih bikov.
Nastala je slovenska pasma Sivo govedo – Sivka, izrazito kombiniran tip goveda, ki lahko da veliko mleka in mesa tudi v neprizanesljivih rejskih okoliščinah.
Trda apnenčasta tla, pomanjkanje vode in močni vetrovi so dali pečat trdoživosti Sivke v Sloveniji. V šestdesetih letih dvajsetega stoletja je slovenska govedorejska stroka pričela uvajati semena ameriških bikov v populacijo Sivke in tako je v Sloveniji prek Sivorjavega goveda nastala pasma Rjavo govedo.
Ta razvoj ni potekal samo v pri nas, temveč tudi drugod po Evropi. Konec zadnjega desetletja drugega tisočletja smo v Sloveniji poizkusili z zamislijo Kraške sivke. Predstavili smo jo kot govedo, ki je sposobno prirejati mleko predvsem iz trave in iz nekaj malega žit.

Vir slike: V. Bric
Torej izkoriščanje travnih površin, ne pa njiv za prirejo mleka. Pasma je vedno zamisel, ne samo barva, oblika in druge fenotipske lastnosti živali. Svoje je k zamisli in ohranjanju Kraške sivke prispeval tudi kraški rejec, ki slovi po izrazitem občutku za vzrejo in odbiro domačih živali (Lipicanec, Kraški ovčar, Istrski gonič, Istrska pramenka, Istrski osel).
Poskrbel je za to, da se je nekaj teh živali ohranilo v izvornem tipu Sivega goveda. To je počel in še vedno počne v okolju, ki je zelo neizprosno za rejo mlečnega goveda. Recimo, da imamo v mislih in v srcu prispodobo čvrstega kmeta Špacapana iz Mlakarjeve pesmi: Karleto Špacapan.
Preveč intenzivno kmetijstvo, tudi prireja mleka, ne vodi nikamor
Torej, Kraška sivka je pojem, ki je nastal v naših možganih. Ne v švicarskih ali katerih drugih, čeprav so Švicarji sočasno prišli do podobnih zamisli – mislimo na njihovo pasmo, znano pod imenom Originalna švicarska sivka.
Nastal je po premisleku, da preveč intenzivno kmetijstvo, ali preveč intenzivna govedoreja oziroma preveč intenzivna prireja mleka, ne vodi nikamor. Neposredna vzroka za to spoznanje sta bila dva. Družinska kmetija Nika Medena je konec devetdesetih let 20. stoletja (tudi konec drugega tisočletja po rojstvu Odrešenika) prešla v sonaravno kmetijstvo in je zaradi tega morala prodati najbolj mlečne krave. Te niso mogle preživeti spremenjenih razmer (beri: predvsem krmljenja veliko manjših količin močne krme).
Drugi razlog je bilo kratkotrajno srečanje z intenzivnim kmetijstvom v zvezni državi Iowa oziroma z družinsko kmetijo menonitov pri kraju Aman. Kljub 80 kravam s prek 12.000 kg mleka družina ni imela dovolj sredstev za šolanje svojih treh sinov. Seveda je bilo stvarnih razlogov za nastanek tega pojma Kraške sivke še veliko več.
Kraška sivka je sposobna prireje mleka tudi v težjih naravnih razmerah
Pomen pasme Kraška sivka zato ni v neki novi pasmi goveda, ki naj bi nastala iz modnih, prestižnih ali podobnih razlogov. Gre za kravo, ki naj bi bila sposobna prireje mleka tudi v težjih naravnih okoliščinah, kot so kraški, sredozemski, alpski, balkanski in njim podobni pašniki ter travniki. Torej v pokrajini, ki se imenuje Kras, a se je to ime razširilo v mednarodni izraz »karst«.
Ta geografski pojem danes sega od Alp do Dinaridov, taka območja so znana v celo v Mehiki, na Pirenejskem polotoku, v Češkem sredogorju, Afriki, Aziji in še marsikje na našem planetu. Sušno, skalno, za vodo zelo propustno območje, z lepimi podzemnimi jamami in drugimi značilnimi kraškimi pojavi. Kljub temu da gre za slovenski projekt, smo želeli prispevati svoj del h globalnemu razvoju mlečne govedoreje.
Kras je povsod na zemeljski obli, izvor besede kras, »karst«, pa je v našem imenu za Kras. Da o lepoti kraških pojavov niti ne govorimo.

Vir slike: V. Bric
Opis krave: to je kombinirana pasma s poudarkom na prireji mleka
Odrasle krave so težke od 600 do 800 kg, robustne, vendar plemenitega videza. Odrasli biki so težji od 1000 kg. Močnejše kosti, visoki in čvrsti parklji, raven hrbet in pravilna okotenost zadnjih nog pričajo o resnično dobrem govedu. Siva barva spominja na barvo sivega apnenca. Kratka, svetleča in tršata dlaka po telesu, košata repna dlaka in nežna dlaka vimena so kraški sivki v prelep okras in jo hkrati varujejo pred mrazom, vetrom, dežjem in žužki.
Dolga in sorazmerno ozka glava s širokim gobcem, ki je belo obrobljen, velike, tople oči skoraj žalostnega izraza in široka čelna kost so najznačilnejši znaki pasme ter poudarjajo njen prijazen značaj. Dobra plodnost, lahke telitve, poudarjena materinska skrbnost, mlečnost med 4000 in 6000 kg mleka, z visoko vsebnostjo maščobe, beljakovin in laktoze ter nizkim številom somatskih celic, dobra mesnatost in klavna kakovost, visoka ješčnost, dolgoživost in odpornost proti boleznim, skoraj brez presnovnih motenj, dobre noge in parklji, lepa oblika vimena, obsežen vamp, dobra povezanost prednjih nog z globokim in širokim prsnim košem, pravilno nasajen rep ter dovolj velik sklop sednih kosti so pasemske lastnosti, ki veliko prispevajo k boljši prireji in večjemu zadovoljstvu pri reji goveda.
Opis Kraške sivke je zatorej opis odlične krave kombinirane pasme s poudarkom na prireji mleka, kot je našo pasmo Rjavo govedo v začetku devetdesetih let dvajsetega stoletja je opredelil pokojni prof. dr. Janez Verbič.
Meje rasti so izšle pred skoraj štiridesetimi leti: smo vzeli opozorila dovolj resno?
Pokojni prof. dr. Andrej O. Župančič nam je v začetku tega tisočletja pravil o škodljivosti pretirane porabe mleka v prehrani odraslega človeka. Nismo ga razumeli, vendar je imel v mnogočem prav. Predvsem o okolju, ne samo o molekularni obliki acetilholin esteraze in posledično njene vloge v prekinjanju živčnega impulza na živčnih sinapsah.
Rimski klub je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja objavil po obsegu skromno knjižico Meje rasti, s podnaslovom Poročilo o težavnem položaju človeštva. Še danes ne vzamemo opozoril Rimskega kluba dovolj resno.

Vir slike: V. Bric
Analiza 900 virov pitne vode zvezne države Iowa v devetdesetih letih dvajsetega stoletja je dokazala, da je v vseh (VSEH!) preiskanih vodnih virih veliko preveč nitritov in nitratov, ki med drugim zelo slabo vplivajo na zdravje novorojenčkov. Ne gre za dovolj resno opozorilo? Mi še vedno uporabljamo prevelike količine dušičnih gnojil v prireji mleka in mesa. Rešitev svetovne krize s povečanjem gospodarske rasti je popoln nesmisel.
Povečanje mlečnosti krav za 100 kg mleka na leto, kar je včasih (tudi sedaj?) veljalo kot priznan standard rejskih organizacij, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, je precejšen paradoks. Ali bodo krave čez tisoč let priredile 100.000 kg mleka na leto? In 1000 let je s stališča evolucije (celo za vrsto, ki smo ji dali ime Homo sapiens) zelo kratko obdobje.
Evolucijsko stabilna strategija upošteva to, kar omogoča preživetje vrste na dolgi rok
Odgovor, kaj je s stališča razvoja življenja (evolucije) prav in kaj narobe, je dal že Johan Maynard Smith. Ta genialec znanosti o razvojnem nauku je uvedel pojem Evolucijsko stabilne strategije. Torej ne neomejena rast, ne eksponentno naraščanje človeštva, ne prekomerno izkoriščanje virov, ne preveč enega ali premalo drugega, ampak to, kar na dolg, najdaljši rok pomeni preživetje vrste. Tudi človeka.
Tu se splača upoštevati vse tri zakone termodinamike, saj se energija ne ravna po ekonomskih, temveč po fizikalnih zakonih. To je evolucija živalskih vrst do sedaj zelo upoštevala, s tem ko je dosledno in zelo skrbno upoštevala porabo energije za ohranjanje življenja. In to intuitivno počne tudi kraški kmet Niko Meden na svoji kmetiji, ki se zato lahko ponaša z uspešno prirejo mleka. Tudi z gospodarskega stališča, kljub novim izzivom za človeško civilizacijo.
Ob pandemiji covida-19 se je izkazalo, da reja goveda ni glavni povzročitelj toplogrednih plinov
Pandemija koronavirusa nam je dala nov pogled na razvojna vprašanja prireje goveda. Vsi umetni sateliti, ki spremljajo kakovost ozračja in z njim povezane toplogredne pline, so zaznali neverjetno zmanjšanje onesnaženosti ozračja. Čudno, da se je to zgodilo ob praktično popolni ustavitvi prometa in močnem zmanjšanju industrijske proizvodnje.
Ker je bilo pred to virusno pandemijo v javnih medijih (predvsem slovenskih?) govedo eden glavnih povzročiteljev toplogrednih plinov in ker med pojavom covida-19 nismo prepolovili števila glav goveda, lahko zaključimo, da reja goveda ni glavni razlog za pregrevanje planeta Zemlja. Tisti, ki razumemo pomen ekološkega pojma »nosilnost okolja«, smo to vedeli že prej.
Tisti, ki z manipulacijami skrbijo za povečanje svojih dobičkov prek vsake meje, pa bodo še naprej izrabljali idejo manipulacije človeških množic za izkoriščanje slednjih v svoje namene. Še naprej bodo manipulirali z idejami v svojo korist in idejo manipulacije uporabljali za bogatenje prek vseh meja.
Reja goveda za mleko je bil eden prvih civilizacijskih dosežkov človeka, kje pa so meje rasti prireje mleka?
To, kar bomo povedali v naslednjih vrsticah, ni manipulacija. Vem, da nam bodo nekateri rejci mlečnega goveda ugovarjali, češ kako pa bomo preživeli s 5000 kg mleka po kravi, kako bomo preživeli s to tvojo Kraško sivko. Resnica je, da so naši starši, ali bolje stari starši preživeli z 2000kg mleka po kravi.
In vprašanje je, kdo je, kdo je bil in kdo bo bolj srečen – mi ali naši predniki ali naši potomci? Nisem staroverski in nisem častilec preteklosti, kar mi bo morda kdo očital, skrbi me preživetje naših otrok. Ja, reja krav za mleko je zanesljivo eden prvih civilizacijskih dosežkov človeka.
Še danes je razvoj pripomočkov za mlečno govedorejo v vrhu tehnološkega razvoja: roboti za molžo, pametne ovratnice in ušesne znamke za spremljanje počutja krav, najnaprednejše statistične metode in najboljša elektronska oprema, vključno z umetno inteligenco za izračunavanje najzahtevnejših statističnih modelov, uporaba najnovejših dognanj genetike in genomike za oceno genetske vrednosti goveda, fotogrametrija za izmero telesnih mer na daljavo in še bi lahko naštevali.
A vendar se moramo vprašati (moramo se vprašati!), kam gremo pri prireji mleka. Kje so meje rasti? Ali bomo zmogli te napore in te investicije samo zato, da bodo ljudje dobili mleko še za kakšen cent ceneje ali da bodo nekateri členi prehranjevalne verige pobrali še kakšen cent več? In pri tem ne mislim prehranjevalne verige v ekološkem pomenu (pri prireji mleka je veriga zelo kratka: trava, krava, človek), temveč kot gospodarski pojem (kmetijska pridelava, predelava, trženje).
Ali je razen dobička vseeno pomembno še kaj drugega, kaj, kar nas žene samo do meja stvarnosti? Postavimo na primer druženje v rejskih organizacijah.

Vir slike: Pixabay
Zveza rejcev je s člani in strokovnjaki močna podpora pri zmernem razvoju pasme in sonaravni prireji mleka
Zveza rejcev govedi rjave pasme Slovenije je organizacija, ki je sposobna navedenega razmišljanja. Ker njeni člani prirejajo mleko v najtežjih razmerah, se sami še kako zavedajo pomena zmernega razvoja Rjavega goveda in sonaravne prireje mleka. Zveza je s svojimi člani in strokovnjaki sposobna vzpostaviti sodelovanje rejcev in organizacij Rjavega goveda v južni in srednji Evropi.
Pojem Kraška sivka je eno od spoznanj, ki nam mora pomagati na tej poti. Upajmo, da nam bo z dopolnitvijo projekta Genska banka uspelo obdržati to izredno pasmo goveda, ki je v zadnjem stoletju dokazala svoje vrline in odlične lastnosti v najtežjih vzrejnih razmerah. Povpraševanje rejcev doma in v zamejstvu po takih kravah in plemenskih telicah nam priča, da smo podedovali zaklad, ki smo ga dolžni zapustiti našim otrokom: Kraško sivko.
V tem prispevku sem uporabljal veliko začetnico za poimenovanje pasem kljub drugačni zapovedi slovenskega pravopisa. S tem želim poudariti pomen slovenskih pasem domačih živali za preživetje našega naroda, naših ljudi v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Poudariti želim tudi veličino teh pasem in veličino zamisli slovenskega človeka, ki so do njih vodile. Naj mi bo odpuščeno od bralcev tega prispevka.