Naprej na vsebino

Mleko tako in nič drugače

Ko vsak dan s police v trgovini vzamemo mleko, se ne zavedamo, koliko napora je bilo vloženega, preden sta steklenica ali tetrapak mleka prispela v naše roke. To, da krava ni vijolična, smo že vzeli, ker pa se je živinorejski živelj premalo sporazumeval z javnostjo, je vse ostalo zavito v meglo.

Namen tega prispevka je vsaj malo razkaditi to meglico in vsaj okvirno predstaviti življenje kmeta, ki mu prireja mleka pomeni kruh. Opisali bomo, kako poteka visoka prireja mleka in s kakšnimi zagatami se srečuje, kakšni so odnosi med členi v verigi z oskrbo mleka in kje so spodbude za jutrišnji dan.

Preberite tudi:

Kraška sivka, kombinacija presežkov

Meso tako in drugače

Prireja mleka je eno najnapornejših človekovih del sploh. Vsak dan, zjutraj in zvečer, mora kmet nujno iti v hlev, dati kravam jest in jih pomolsti.
Prireja mleka je eno najnapornejših človekovih del sploh. Vsak dan, zjutraj in zvečer, mora kmet nujno iti v hlev, dati kravam jest in jih pomolsti.
Vir slike: V. Bric

Mleko dajejo krave in ne raste na drevesu

Prireja mleka je eno najnapornejših človekovih del sploh. Vsak dan, zjutraj in zvečer, mora kmet nujno iti v hlev, dati kravam jest in jih pomolsti. Ne glede na to, kaj se je zgodilo v družini, ne glede na to, ali je bolan ali ne, ne glede na to, kaj se dogaja v njegovi bližnji in daljni okolici. Ko je soočen še z nizkimi odkupnimi cenami, ko mu mleko odkupujejo v litrih, in ne v kilogramih, ko mora za en liter radenske v tej isti trgovini dati dva litra svojega mleka, je to podobno, kot bi mu nekdo pljunil v obraz. To je posebej res na velikih govedorejskih kmetijah.

Pri čemer kmetu 8. novembra 2002 (nekaj dni pred volitvami v državni svet) obesijo še afero kloramfenikol – saj veste, to so tiste kapljice antibiotika za v oko. Koncentracije tistega kloramfenikola (20µg/100g = 10-8g = sto milijonink grama) so bile na meji zaznavnosti najboljših analitskih instrumentov. 

Da bi naš kmet dosegal take koncentracije kloramfenikola, bi moral eno kapljico zdravilne tekočine za v oko, ki jo nekatere farmacevtske družbe danes še vedno prodajajo kot očesno mazilo, kapniti v 2000-litrski bazen, napolnjen z vodo, in nato eno kapljico iz tega bazena kapniti v 2000 litrov mleka. Z drugačno primerjavo je taka koncentracija kloramfenikola enaka eni kapljici te tekočine v olimpijskem bazenu, napolnjenem z vodo.

No, tako »neumnega« kmeta nisem nikoli srečal v svojem življenju in tudi ne obstaja. Takratni mediji pa so naredil medijsko zaporo in celo pisali, da ena molekula kloramfenikola lahko povzroči raka. Ja, ena molekula benzena, najbolj kancerogene snovi na svetu, ki smo mu dnevno izpostavljeni pri točenju goriva, tudi.

Vsi smo se dolžni zahvaliti kmetom, ki vsak dan molzejo krave, da mi lahko pijemo mleko vsak dan za zajtrk in še kdaj vmes.

V zadnjem desetletju je genomika dodala še svoj prispevek in razvoj v smer višje mlečnosti je celo hitrejši.
V zadnjem desetletju je genomika dodala še svoj prispevek in razvoj v smer višje mlečnosti je celo hitrejši.
Vir slike: V. Bric

Prireja mleka v Sloveniji

Kako je do tega prišlo? Strukturne spremembe prireje mleka v Sloveniji po 1991 so bile neverjetno hitre. V mislih imamo povečanje nekdanjega povprečnega števila krav (na več kot 30.000 mlečnih kmetijah) s po eno do dvema kravama po kmetiji na današnje povprečje osemnajst krav (na nekaj več kot 5000 kmetijah). Tega tu ne bomo obravnavali, mogoče kdaj kasneje, raje se bomo posvetili sliki visoke prireje mleka po kravi v Sloveniji.

Graf 1 o mlečnosti krav nam pokaže skok povprečne prireje mleka s 3000 kg na preko 7000 kg po kravi v zadnjih petdesetih letih. Strokovne službe vedno navajajo količine mleka v kilogramih, ne v litrih, da koga ne bo zmotila ta enota.

 Vir grafa: Kmetijski inštitut Slovenije 2019
Graf 1: Povprečna mlečnost krav v kilogramih v Sloveniji
Vir grafa: Kmetijski inštitut Slovenije 2019

Graf 2 s številkami o prvih osemenitvah, ki je eden od približkov staleža krav, pokaže padec le-teh s približno 230.000 na 130.000 v zadnjih petintrideset letih. Imamo sicer različne načine oplojevanja (osemenjevanje, pripust iz roke, haremski pripust, embrio transfer) in tudi štetja krav, a prve osemenitve so bolj natančen navedek, kot je samo število krav.

Graf 2: Število prvih osemenitev mlečnih krav v Sloveniji
Graf 2: Število prvih osemenitev mlečnih krav v Sloveniji
Vir graf: Kmetijski inštitut Slovenije 2019

Telitev namreč prinese začetek molže. Število telitev/molž po kravi v njenem celotnem življenjskem obdobju je v Zahodni Evropi padlo pod 2. Zato morajo naši sosedje na zahodu uporabljati seksirano seme – seme, ločeno po spolu – da še lahko zagotovijo zadostno število krav za obnovo črede. Potemtakem imamo veliko več mleka po kravi, a veliko manj krav in veliko manj telitev po kravi. Razvoj gre neusmiljeno v to smer naprej, brez predaha.

Po letu 1950 velik genetski napredek

Kako je prišlo do takih dejstev v prireji mleka v Sloveniji in v Evropi? Po letu 1950 je populacijska genetika razvila orodja, ki so omogočala velik genetski napredek tudi pri visoki prireji mleka po kravi. V zadnjem desetletju je genomika dodala še svoj prispevek in razvoj v smer višje mlečnosti je celo hitrejši.

Naši kmetje in njihove organizacije kupujejo tujo genetiko, medtem ko je izvoz domače genetike zastal, ker nismo bili več konkurenčni drugim rejskim organizacijam in ker nismo pravočasno pripravili dovolj velikih izvoznih spodbud. To se je zgodilo kljub temu, da je Slovenija kot edina srednje- ali vzhodnoevropska država imela primerljive programe za izboljšanje genetskih lastnosti goveda z evropskim zahodom in ZDA.

Ob tem naj poudarimo, da imamo samo nekaj pasem, katere so sicer globalno prisotne na vsej zemeljski obli, ki so primerne za prirejo mleka: lisasta, črno-bela in rjava ter avtohtona cika. O kakšni gentski pestrosti tu ne more biti govora. A vrnimo se k izvajalcem teh resnic.

Odkupovalci na vsaki kmetiji mleku poleg dnevnega merjenja volumna določijo, praviloma dvakrat mesečno, še vsebnost maščob, beljakovin, laktoze, suhe snovi in ob tem tudi število somatskih celic in skupno število mikroorganizmov. V svojih laboratorijih ali v najetih. Na podlagi teh meritev kmetje dobijo mesečno plačilo za oddano mleko.

Odnos do mleka kmeta, kupca in prodajalca

Pro et kontra za visoko mlečnost krav: stališče kmeta je zelo razumljivo, saj lahko zaradi čedalje nižjih cen preživi samo z več kilogrami/litri mleka. Stališče prevoznika, ki je naslednji v verigi preskrbe z mlekom, je podobno – več prepeljanega mleka pomeni višji zaslužek, a tudi dražje kamione oziroma cisterne. Stališče mlekarja, ki mora za svojo plačo predelati 1.000.000 kg mleka na leto, je precej nepristransko glede visoke mlečnosti krav.

Naj dopolnimo, da morajo tudi mlekarji v stvarnem času mleko predelati. Stališče trgovca je kot po navadi: čim ceneje kupiti in čim dražje prodati. Zanj pasterizirano mleko pomeni možnost daljšega hranjenja na polici, z nehomogeniziranim mlekom izboljšuje zdravje kupca, surovega mleka, ki je dražje zaradi kratke življenjske dobe, pa na slovenskih policah skorajda ni.

Stališče kupca je predvsem nakup čim cenejšega mleka, ker se veliko ljudi ne zaveda, da s tem izvajajo velik pritisk ne samo na trgovca, ampak tudi na kmeta in posledično na visoko mlečnost krav. Ti ljudje ne razumejo dobrobiti živali, kljub temu da se jim krave smilijo.

Marsikdo je zaradi svojega gospodarskega položaja prisiljen kupovati čim cenejše mleko. Zgodba je poenostavljena, predvsem ker ne upošteva mlečnih izdelkov, a za mleko in krave ter kmete v grobem drži.

V Sloveniji imamo štiri ali pet popolnoma različnih kmetijskih okolij: alpsko, mediteransko, panonsko, slovensko gričevje ter kras.
V Sloveniji imamo štiri ali pet popolnoma različnih kmetijskih okolij: alpsko, mediteransko, panonsko, slovensko gričevje ter kras.
Vir slike: V. Bric

Kmetje si za boljšo in večjo pridelavo pomagajo na različne načine

V tej tekmi za čim višjo mlečnost si kmetje pomagajo ne samo z genetiko, marveč tudi z okoljem. Vlagajo v robote, krave morajo pri višjih zunanjih temperaturah hladiti z vodno meglico ali velikimi ventilatorji, z mikser prikolicami jim krmijo »enoločnico« zato, da dobijo dovolj potrebnih beljakovin, energije, vse vitamine in minerale, ter gradijo zelo drage hleve, ki jih odplačuje še naslednja generacija.

Nekateri kmetje sirijo mleko doma in izdelke prodajajo doma ali drugod, in vse to zraven prireje mleka, ki je sama po sebi dovolj zahtevna. Tako se poleg pridelave mleka lotevajo še predelave in trženja. A tekma za preživetje je neusmiljena. Kam pelje?

V Sloveniji imamo štiri ali pet popolnoma različnih kmetijskih okolij: alpsko, mediteransko, panonsko, slovensko gričevje ter kras. Nekatera od teh okolij se prekrivajo, a bi morali za vsako od njih določiti primerno rejo krav za mleko.

Celo 5 različnih kmetijskih politik bi morali imeti. O tem mogoče drugič, a politika kmetijskih podpor bi morala v Sloveniji biti taka, da ne bi prihajalo do praznjenja govedorejskih kmetij v hribih in na strmih površinah in po drugi strani do prevelikega števila intenzivnih kmetij v ravnini. Tu je prostor za žita, kot ponavljamo v svojih prispevkih. V vsa ta okolja spada mlečna govedoreja, tako zaradi enakomerne preskrbe z mlekom kot zaradi oskrbe zemlje z gnojem, gnojevko in gnojnico. Zaradi izboljšanja plodnosti zemlje.

Nekateri (predvsem ljudje, ki ne vedo veliko o prireji mleka, ki jim niso jasne osnovne biološke zakonitosti) moralizirajo o nevezani reji, o nujnosti paše, o metanu. Ne vedó, da se je gmotni položaj kmetov, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, kljub mnogo večjemu številu krav na kmetijo in veliko višji mlečnosti po kravi zelo poslabšal.

Nič ne vedo o tem, da se z listnim proteinom da pridelati 2000 kg beljakovin na hektar travinja (na žalost ni uporaben v prehrani človeka), z mlekom 500 kg, z mesom 250 kg, z jajci pa samo še 125 kg beljakovin, tokrat na hektar njive, ne več na hektar travinja. Niti tega se ne zavedajo, da je od moraliziranja do prižiganja grmad samo korak.

Subscribe
Notify of
guest
1 Komentar
Inline Feedbacks
View all comments
andrej
andrej
2 months ago

Kapo dol, Vitomir

Prijava na e-novice