Dr. Bojana Beović: »Bilo bi dobro, da se z AstraZeneco cepi najprej politični vrh.«

Epidemija covida-19 je svetovna kriza z uničujočimi zdravstvenimi, socialnimi in ekonomskimi posledicami in še vedno pomeni veliko breme za zdravstvene sisteme sveta, EU in tudi Slovenije. Cepivo proti covidu-19 naj bi pomagalo zaščititi posameznike pred tem nevarnim virusom, zlasti zdravstvene delavce in ranljivo populacijo – starejše ljudi ali tiste s kroničnimi boleznimi.
V upanju, da bi v Sloveniji čim hitreje prešli v t. i. normalno življenje, se je oblikovala Nacionalna strategija cepljenja, po kateri se je te dni množično cepilo šolnike, da bi otroci vendarle šolsko leto zaključili v šolskih klopeh. Žal pa se je zaradi množičnih poročanj o nepričakovanih stranskih učinkih vzbudil dvom glede cepiva AstraZeneca in se je sprevrgel v vsesplošni evropski strah, čemur so sledile množične prepovedi, zaustavitve cepljenja z omenjenim cepivom.
Preberite tudi:
Vse, kar morate vedeti o nigerijskem sevu
Vlada bo naredila vse, da otroci šolsko leto zaključijo v šoli
Zakaj so v Kočevju uspešnejši pri cepljenju proti covidu-19?
Včeraj zvečer je minister za zdravje Janez Poklukar sporočil, da kljub temu da strokovna skupina še vedno meni, da je cepivo AstraZeneca varno, se je odločil, da začasno prekine, vsaj do novega poročila EMA, cepljenje s tem cepivom. Dr. Bojana Beović je danes pojasnila, da bo poročilo po vsej verjetnosti spisano že v četrtek ter da ne predvideva, da bi zaradi začasne ustavitve nastajale nove težave.
Dr. Beovićeva je tudi razložila, da so vsi stranski učinki po cepljenju, ki so zadnje dni razburjali slovenski prostor, pričakovani in niso resni. Po njenih besedah v Sloveniji tudi nismo imeli nepričakovanih stranskih učinkov, prav tako ne stranskih učinkov, ki so burili duhove po Evropi (krvni strdki). Opozorila pa je, da naj ljudje ob stranskih učinkih cepljenja ne jemljejo zdravil za strjevanje krvi (npr. aspirin ali povečan odmerek zdravila za revmatološke bolezni), če že, naj vzamejo paracetamole.
Dr. Bovićeva sicer meni, da bo poročilo EMA le še en dokaz več, da je cepivo varno. Meni pa tudi, da ne bi škodilo, da ko bo EMA dala še dodatno zeleno luč AstraZeneci, da bi se cepil z omenjenim cepivom slovenski politični vrh.
Težave z AstraZeneco povzročile vsesplošni evropski strah
V Evropi se je cepljenje proti covidu-19 začelo zaskrbljujoče počasi, hkrati pa težavam z nabavo cepiv ni videti konca. Več kot 60 milijonov Američanov in več kot 22 milijonov Britancev je že prejelo prvi odmerek cepiva, žal pa je številka v preostalih evropskih državah bistveno nižja.
V zadnjih dneh pa se zaskrbljenosti zaradi hitrosti cepljenja pridružujejo tudi pomisleki glede varnosti. Francija, Nemčija, Italija pa tudi Slovenija so bile včeraj med zadnjimi, ki so se uvrstile na seznam evropskih držav (Danska, Islandija, Bolgarija, Irska in Norveška), ki začasno ustavljajo uporabo cepiva proti covidu-19, ki ga je izdelala britansko-švedska farmacevtska družba AstraZeneca.
Razlog za takšno odločitev so nepričakovani stranski učinki – pojavljajoči se krvni strdki pri ljudeh, ki so prejeli cepivo (Avstrija, Danska …), ter domnevna smrt zaradi cepiva na Danskem.
Po podatkih EMA trenutno ne kaže, da je cepljenje povzročilo očitane stranske učinke. Stališče odbora za varnost in varstvo potrošnikov (EMA) PRAC je, da koristi cepiva še naprej prevladujejo nad tveganji in se lahko cepivo uporablja še naprej, medtem ko preiskava primerov trombemboličnih dogodkov še poteka. PRAC pregleduje vse primere trombemboličnih dogodkov in drugih stanj, povezanih s krvnimi strdki, o katerih so poročali po cepljenju s cepivom AstraZeneca.
EMA poroča, da število trombemboličnih dogodkov pri cepljenih ljudeh ni večje od števila, opaženega pri splošni populaciji.

Vir slike: GPonline
Kaj vse morate vedeti o cepivu AstraZeneca?
Cepivo AstraZeneca je cepivo proti covidu-19, ki se uporablja pri ljudeh, starih 18 let ali več. AstraZeneca je sestavljeno iz drugega virusa (iz družine adenovirusov), ki je bil spremenjen tako, da vsebuje gen za tvorbo beljakovin iz SARS-CoV-2. AstraZeneca ne vsebuje virusa samega in ne more povzročiti, da bi zboleli za covidom-19.
Z AstraZeneco se ne sme cepiti oseb z akutno hudo febrilno boleznijo ali akutno okužbo. Previdno pa je treba dajati cepivo osebam, ki prejemajo antikoagulantno zdravljenje ali imajo trombocitopenijo ali kakršno koli motnjo strjevanja krvi (kot je hemofilija), kajti takšnim osebam se lahko po intramuskularni uporabi pojavijo krvavitev ali podplutbe. Pri imunsko oslabelih osebah je lahko cepivo AstraZeneca manj učinkovito.
Najpogostejši neželeni učinki cepiva AstraZeneca so običajno blagi ali zmerni in se izboljšajo v nekaj dneh po cepljenju. Najpogosteje poročajo o teh neželenih učinkih:
- občutljivost na mestu injiciranja (63,7 %),
- bolečina na mestu injiciranja (54,2 %),
- glavobol (52,6 %),
- utrujenost (53,1 %),
- mialgija (44,0 %),
- splošno slabo počutje (44,2 %),
- pireksija (vključuje vročičnost [33,6 %] in zvišano telesno temperaturo > 38°C [7,9 %]),
- mrzlica (31,9 %),
- artralgija (26,4 %) in
- navzea (21,9 %).
V primerjavi s prvim odmerkom so bili neželeni učinki po drugem odmerku blažji in manj pogosti. Pri starejših odraslih (≥ 65 let) je bila reaktogenost na splošno blažja in manj pogosta.

Vir slike: EMA
Primerjava med cepivi, ki jih je EMA že odobrila
Dokumenti FDA dokazujejo, da je en odmerek Pfizerja 52,4-odstotno učinkovit pri zaščiti pred covidom-19 po merjenju 11. dan po prvem odmerku. Realno obstaja možnost, da je dejanski odstotek celo višji. Po podatkih FDA je dejanska vrednost učinkovitosti tega cepiva med 29,5 % in 84,5 %.
Vendar se je Pfizerjev izkazal za 100-odstotno učinkovitega pri zaščiti pred hospitalizacijo in celo smrtjo.
Po podatkih raziskave The Lancet so avtorji študije poročali, da je en odmerek AstraZenece 76-odstotno učinkovita zaščita pred covidom-19 vsaj 90 dni.
Po drugi strani pa je raziskava AvonCAP pokazala, da samo en odmerek cepiv Pfizer ali AstraZeneca znatno zmanjša tveganje za hospitalizacijo bolnikov s covidom. Študija je prav tako pokazala, da je bil po 14 dneh en odmerek cepiva Pfizer 71,4-odstotno učinkovit pri preprečevanju simptomatskih bolezni, ki so dovolj hude, da je bila potrebna hospitalizacija. En odmerek cepiva AstraZeneca je bil po 14 dneh kar 80,4-odstotno učinkovit.
Hkrati pa je raziskava pokazala, da so imeli cepljeni s cepivom Pfizer, ki so kljub temu zboleli, 44 % manjše tveganje za hospitalizacijo in 51 % manjše tveganje za smrt v primerjavi z necepljenimi.
Študija EAVE II na Škotskem, ki spremlja različne vidike pandemije, kaže, da sta obe cepivi povzročili znatno zmanjšanje tveganja hospitalizacije, povezane s covidom-19. Podatki kažejo, da se je tveganje za hospitalizacijo zmanjšalo za do 85 % po enem odmerku cepiva Pfizer in do 94 % zaradi cepiva AstraZeneca.
Podatki o AstraZeneci pa tudi kažejo, da bi lahko en odmerek cepiva zmanjšal prenos virusa za 67 %.
Cepivo Moderna je po podatkih FDA 69,5-odstotno učinkovito pred ponovno okužbo s covidom-19, ki je bila merjena 13. dan po cepljenju, zato bi lahko bila končna vrednost zaščite med 43,5 % in 84,5 %. Namreč, 14 dni po drugem odmerku je bila učinkovitost zaščite pred ponovno okužbo s covidom-19 kar 92,1-odstotna.
Ni pa podatkov, kako dobro en odmerek cepiva Moderne ščiti pred hospitalizacijo in smrtjo.
Cepivo Johnson in Johnson oziroma Jennsen je po raziskavah FDA po 28 dneh 66,1-odstotno učinkovito. Učinkovitost cepiva se je razlikovala glede na državo, v kateri je bila uporabljena – v ZDA je bila 72-odstotna, v Južni Afriki 64-odstotna, v Braziliji pa 68-odstotna. V vseh državah pa krožijo tudi različice virusa, ki bi se lahko delno izognile protitelesom, kar dokazuje, da je cepivo učinkovito tudi proti različnim do sedaj znanim sevom.

Vir slike: The times of Israel