Skip to content

So maske za otroke škodljive?

Že dobro leto je v javnosti veliko polemik glede nošenja obraznih mask. Od tega, ali sploh preprečujejo širjenje virusa ali ne, do tega, ali nam zaradi nošenja mask v krvi narašča vsebnost ogljikovega dioksida in podobno. V Sloveniji so k nošenju mask marca lani, v času, ko so od Svetovne znanstvene organizacije prihajale precej zmedene informacije, pozvali Mladi zdravniki Slovenije.

V pozivu so zapisali: »Z nošenjem mask ščitite v prvi vrsti druge. Če jo nosijo drugi, ščitijo vas. Če jo nosimo vsi, ščitimo drug drugega.« Leto dni kasneje je dilem okoli mask še vedno veliko. Vsake toliko se pojavijo tudi kakšne prav ekstremne teorije zarote, da maske, še posebej tiste, pripeljane iz Kitajske, vsebujejo čipe.

Preberite tudi:

Maske, zadušitve, vnetja kože in politika

Covid napada možgane

Ko so bile šole zaprte, bi večina staršev (pa tudi učencev in dijakov) naredila vse, da se šole spet odprejo, da se pouk preseli tja, kamor spada. V šolske učilnice. Ko so se šole odprle, so se mnogi starši ponovno postavili na okope ob novici, da bodo v šoli otroci morali nositi maske in da jih bodo starejši otroci morali nositi ves čas, tudi pri pouku športne vzgoje.

Vlada je sicer kasneje sprejela nova pravila glede uporabe maske v šoli. Še naprej je uporaba maske obvezna pri gibanju in zadrževanju v vseh zaprtih javnih prostorih, tudi šolah, na odprtih javnih krajih pa le, če ni mogoče zagotoviti medosebne razdalje najmanj dva metra oziroma tri metre pri izvajanju individualne športne vadbe.

Uporaba zaščitne maske tudi ni obvezna za otroke do dopolnjenega šestega leta starosti, vzgojitelje predšolskih otrok pri opravljanju neposrednega dela z otroki, učence v osnovni šoli do vključno 5. razreda, ko so v matičnemu oddelku, ter za višje- in visokošolske učitelje, kadar predavajo za zaščitno pregrado iz stekla ali podobnega materiala. Prav tako se uporaba zaščitnih mask lahko opusti pri neposredni komunikaciji z gluhimi, gluhonemimi in naglušnimi osebami.

Vedno več dokazov je, da je korist nošenja mask večja od potencialne škode

Strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana doc. dr. Marko Pokorn je izrazil skrb, da bo dejstvo, da so otroci spet v kolektivih, prineslo povečano širjenje koronavirusa med populacijo. Čeprav je potek bolezni pri otrocih milejši, pa se občasno pojavijo resnejši zapleti v obliki večorganskega vnetnega sindroma, poleg tega pa so otroci, prav zaradi tega, ker so velikokrat asimptomatski, pogosto prenašalci virusa.

»Morda na začetku epidemije ni bilo toliko podatkov, ali so maske res učinkovite pri preprečevanju prenosa okužb, zdaj pa je vedno več dokazov, da je korist nošenja mask večja od potencialne škode,« je dejal in dodal: »Pri otrocih je kar nekaj vprašanj, ali so maske za njih primerne oziroma varne. Ameriški center za nadzor bolezni in britanski strokovnjaki odsvetujejo maske za mlajše od treh let, naj bi pa bile maske po priporočilih SZO primerne za otroke, stare šest let in več. Dejansko naj bi maske nosili predvsem otroci, stari 12 let in več, ker za njih veljajo enaka pravila, kot veljajo za odraslo populacijo, ker so tudi oni, ko gre za širjenje novega koronavirusa, enako pomembni.«

Raziskava, izvedena na otrocih, starih od štirih mesecev do 12 let, ni pokazala, da bi bilo nošenje mask pri otrocih za njih kakorkoli nevarno

»V zadnjem času je bilo narejenih kar nekaj raziskav, ko so otroci nosili maske tudi v mirovanju in so jim pri tem merili vsebnost kisika v krvi ter ogljikov dioksid v izdihanem zraku. Ugotovili so, da ni kakšnih pomembnih sprememb pri teh parametrih. Na neko normalno delovanje nošenje kirurške oz. navadne maske nima nikakršnega vpliva in je s stališča zdravstva popolnoma sprejemljivo,« je povedal doc. dr. Marko Pokorn.

Raziskavo, ki je bila objavljena v akademskem časopisu JAMA Network Open, katerega založnik je Ameriško zdravniško združenje, so izvedli v Italiji na otrocih, starih od štirih mesecev do dvanajst let. V študijo je bilo vključenih 47 otrok. Otrokom so merili vsebnost kisika v krvi ter ogljikov dioksid v izdihanem zraku, medtem ko so med izvajanjem običajnih igralnih aktivnosti in lažje vadbe nosili obrazne maske.

Namen raziskave je bil odgovoriti na vprašanje, ali je nošenje kirurške maske pri otrocih povezano z epizodami desaturacije kisika ali dihalne stiske. Raziskava je bila izvedena med majem in junijem 2020 v pediatrični bolnišnici v Italiji na zdravih otrocih, razdeljenih v dve starostni skupini. V skupini A so bili otroci, mlajši od 24 mesecev, v skupini B pa otroci, stari od 24 do 144 mesecev.

Pri nobenem izmed otrok v nobeni starostni skupini ni bilo opaziti oteženega dihanja ali kakršnekoli dihalne stiske. Tudi količina izdihanega ogljikovega dioksida se ni bistveno spreminjala. Študija je bila sicer izvedena na zelo majhni skupini otrok, ki so maske nosili le 30 minut, zato so, kot so pripravljavci študije tudi sami zapisali, potrebne nadaljnje raziskave. Rezultati pa vendarle kažejo, so zapisali, da bodo tudi mlajši otroci lahko nosili maske v situacijah, ko je to potrebno.

Stroka  je sicer glede nošenja mask enotna: prednosti nošenja maske so zagotovo večje od potencialne škode, vendar le, če masko dejansko nosimo na obrazu tako, da so pokrita nos in usta.
Stroka je sicer glede nošenja mask enotna: prednosti nošenja maske so zagotovo večje od potencialne škode, vendar le, če masko dejansko nosimo na obrazu tako, da so pokrita nos in usta.
Vir slike: Uab.edu

S tem, da otroci nosijo maske, imajo težave bolj starši kot otroci

V Nemčiji so oktobra lani na Witten/Herdecke vzpostavili spletni register, kamor so lahko starši, zdravniki, pedagogi in drugi vnašali svoja opažanja, povezana z nošenjem mask pri otrocih. Rezultati analize vnosov so bili, glede na to, da so podatke vnašali pretežno starši, in glede na to, prek katerih kanalov se je študija širila, pričakovani.

V pičlih šestih dneh je vnos v register opravilo prek 20.000 ljudi. Starši so vnesli podatke o skupno 25.930 otrocih. Povprečni čas nošenja maske je bil 270 minut na dan. Po poročanju staršev je imelo težave 68 % otrok, in sicer: razdražljivost (60 %), glavobol (53 %), težave s koncentracijo (50 %), otroci so bili manj zadovoljni (49 %), nepripravljenost za odhod v šolo/vrtec (44 %), slabo počutje (42 %), slabše učenje (38 %) ) in zaspanost ali utrujenost (37 %).

Strokovnjaki so opozorili, da ta raziskava ni znanstveno podprta, saj v njej ni bilo nadzora, na osnovi katerega bi lahko slabo počutje otrok pripisali izključno nošenju mask, ali bi se pojavilo tudi, če otroci ne bi nosili mask, ter da vzorec morda ni bil reprezentativen, kot so ne nazadnje priznali tudi znotraj same študije, saj je bila objavljena na socialnih medijih v skupinah, ki nasprotujejo ukrepom za preprečevanje širjenja covida-19.

Stroka  je sicer glede nošenja mask enotna: prednosti nošenja maske so zagotovo večje od potencialne škode, vendar le, če masko dejansko nosimo na obrazu tako, da so pokrita nos in usta.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice