Naprej na vsebino

Pripovedovanje je del kulturnega izročila vseh ljudstev sveta

Zakaj sploh imeti praznik pripovedovanja in zakaj je pripovedovanje sploh pomembno? To, da pripovedujemo – o sebi, o svojem doživljanju sveta, o prednikih, zgodovinskih preizkušnjah, sanjah, zgodbah – nekomu nasproti sebe, je osnovna človekova potreba, saj skozi pripovedovanje živimo in v drugih prižigamo iskrice življenja, zato nas pripovedovanje spremlja od začetkov človeštva pa vse do današnje digitalizirane dobe.

Pripovedovanje je temelj kulturnega izročila vsakega ljudstva in je kot tako najbolj učinkovito v neposrednem, živem stiku z drugimi, ko  naše besede oživijo in se drugih dotaknejo, od njih pa se spet odziv vrne k nam – in to skupno podoživljanje nas povezuje na nevidni ravni.

Preberite tudi:

Otrok in knjiga

Svetovni dan pripovedništva

Pripovedovanje se lahko povzdigne v pravo umetniško ustvarjalnost in pripovedovalci zgodb so bili v časih, ko nas še niso ugrabili ekrani vseh vrst, zelo cenjeni. Tega živega stika ne more nadomestiti nobena televizija in noben ekran.

Ob pripovedovanju v živo pripovedovalec s svojim pripovedovalskim nastopom prevzame tako otroke kot odrasle.
Ob pripovedovanju v živo pripovedovalec s svojim pripovedovalskim nastopom prevzame tako otroke kot odrasle.
Vir slike: Pixabay

Po vsem svetu se širi izročilo pripovedništva    

Zato ima pripovedovanje prav posebno pomembno mesto tudi v današnji dobi, tako pomembno, da vsako leto ob spomladanskem enakonočju praznujemo svetovni dan pripovedništva, letos 19. marca. Na vseh koncih sveta, od Mehike do Evrope in Avstralije, na ta dan pripravljajo javne dogodke, na katerih se vrstijo pripovedovalci, lahko pa se pripovedovanje dogaja doma, znotraj družinskega kroga.

Pripovedovanje ni samo za otroke, v njem uživajo vse generacije. Svetovni dan pripovedništva ima svoje korenine na Švedskem, tam so imeli svoj praznik pripovedovanja od leta 1991 in imeli so svojo Nacionalno mrežo pripovedovalcev. Po vmesni prekinitvi so ga leta 2004 spet začeli praznovati in  prerasel je okvire te države in se je razširil na vse celine. In seveda tudi v Slovenijo.

Kje lahko v Sloveniji prisluhnemo pripovedovalcem?

Pri nas je izročilo pripovedovanja zelo močno – pripovedujejo se zgodbe iz našega bogatega izročila in čisto sodobne, ki vznikajo ves čas – zanimivo bo videti, kaj je iz ustvarjalnih pobud iztisnil ta koronski čas. Samo malo je treba pobrskati in lahko najdete in si privoščite zase odlično mero pripovedovanja ter se potopite v nove svetove.

Na vseh koncih Slovenije oživljajo tradicijo pripovedovanja zgodb, eden osrednjih je pripovedovalski festival Pravljice danes, ki gostuje v različnih kulturnih ustanovah in knjižnicah po Sloveniji. Ta festival Pravljice danes je nastal iz Pravljičnega maratona, ki ga je pripravila leta 1998 naša znana pravljičarka, pisateljica in pesnica Anja Štefan, v njem pa so ljudski pripovedovalci, poklicni igralci, pisatelji in drugi pripovedovali zgodbe iz ljudskega izročila. Pred dnevi se je iztekel 20. pripovedovalski festival Pravljice danes.

Zelo priljubljeno je pripovedovanje pravljic ob kamišibaju ali slikovedki – na sliki je znani lutkar Igor Cvetko.
Zelo priljubljeno je pripovedovanje pravljic ob kamišibaju ali slikovedki – na sliki je znani lutkar Igor Cvetko.
Vir slike: Wikipedia

V Motniku redno pripravljajo Križnikov pravljični festival, na katerem pripovedujejo ljudske pravljice, da se ne izgubijo v pozabo, imajo pa tudi pripovedovalske delavnice. V Vodnikovi domačiji v Ljubljani, hiši branja, pisanja in pripovedovanja, vas tudi zmeraj čaka kakšen prijeten pripovedovalski dogodek.

Na Ljubljanskem gradu bo še do 23. maja letos na ogled razstava čudovitih ilustracij iz naših najlepših pravljic Za devetimi gorami, na vodenih ogledih Pokukajmo med pravljice pa boste izvedeli, kako je potovalo pravljično izročilo, kdo so bili pripovedovalci ljudskih zakladov pri nas, seveda pa boste lahko uživali tudi ob pripovedovanju zgodb iz naše zakladnice ljudskega slovstva. In teh dogodkov ne manjka v vseh krajih po Sloveniji, vendar so v zadnjem letu zelo okrnjeni.

Knjižnice so »templji« pripovedovanja

In kaj bi brez knjižnic, ki pripovedovanje gojijo na profesionalni ravni in poskrbijo, da se z njim srečajo odrasli in otroci ter se bogatijo in ob njem rastejo in dozorevajo. Po vsej državi se otroci na urah pripovedovanja pravljic in zgodb učijo o sebi in svetu.

V mariborski, kranjski in drugih knjižnicah (povprašajte v svoji) pripovedovalci knjižničarji poleg pravljičnih uric za otroke pripravljajo zanimive dogodke s pripovedovanjem pravljic za odrasle. In ko smo pri pripovedovanju pravljic – ali ste vedeli, da letos praznujemo 160. obletnico objave naše znane Pripovedke o beli kači?

Leta 1861 jo je zapisal Josip Jurčič, ki je tudi sicer znan zbiratelj ljudskega slovstva, in objavil v Slovenskem glasniku. V knjižnici Ivančna Gorica so letošnje leto posvetili Josipu Jurčiču ob 140. obletnici njegove smrti in posneli cel paket njegovih pripovedi ob kamišibaju, tudi Pripovedko o beli kači – lahko si jih ogledate na YouTubu ali obiščete knjižnico.

Tu naj spomnimo, da si tudi pri Slovencu prizadevamo ohranjati bogastvo izročila ljudskega pripovedovanja in redno za vas objavljamo ljudske pravljice in pripovedke, ki jih nato tudi posnamemo in so vam vedno na voljo za ogled in poslušanje.

V knjižnici v Ivančni Gorici letos slavijo Jurčičevo leto in so posebno pozornost namenili Pripovedki o beli kači, ki je bila njegova prva objava katerega koli besedila sploh. Josipu Jurčiču je ded pripovedoval ljudske zgodbe in tako v njega zasadil ljubezen do ljudskega slovstva.
V knjižnici v Ivančni Gorici letos slavijo Jurčičevo leto in so posebno pozornost namenili Pripovedki o beli kači, ki je bila njegova prva objava katerega koli besedila sploh. Josipu Jurčiču je ded pripovedoval ljudske zgodbe in tako v njega zasadil ljubezen do ljudskega slovstva.
Vir slike: Spletna stran knjižnice v Ivančni Gorici

Kakšno moč ima pripovedovanje in kakšen je pomen pripovedovalca, je ob Pripovedovalskem festivalu v Cankarjevem domu na svetovni dan pripovedništva pred tremi leti, ko so imeli na programu pripovedovalske zgodbe za otroke in pripovedovalske večere za odrasle, zanimivo zapisala Špela Frlic, pristojna za programsko vodstvo tega festivala (Delo, 20. 3. 2018, Svetovni dan pripovedovanja v Sloveniji v družbi Kralja Matjaža):     

»Rada bi verjela, da ima aktivno poslušanje, ki pomaga zrak v prostoru zgostiti v gosto tišino, smisel. Kdor je kdaj po zaključku večera ostal z občutkom, da ga je nekdo pravkar do konca potegnil v svojo zgodbo, ve, da se o pripovedi ne da več razmišljati, ne da bi hkrati mislil na njenega pripovedovalca. Čar in moč govorjene pripovedi je v tem, da ima vedno konkreten obraz. Pripovedovalec je tisti, ki da zgodbi, pa naj bo ljudska, življenjska, stara ali sveža, kredibilnost in pomen.«

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice