Naprej na vsebino

Pokojnine: vrste, izračun in pred kratkim sprejeta pokojninska novela

Desetletja dela so potrebna, da se lahko dokopljemo do pokojnine, ki predstavlja zagotovljen mesečni dohodek v času tretjega življenjskega obdobja. Kljub temu, da se ta tematika tiče vseh nas, pa le redki dobro poznajo to področje. Predstavljamo vam nekatere osnovne izraze in druga dejstva, vezana na pokojnino in njen izračun.

Pokojnina je redni mesečni dohodek, ki ga oseba prejema za primer starosti, invalidnosti ali smrti zavarovanca. Temelji na plačevanju prispevkov za socialno varnost; natančneje pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Podjetnik si te prispevke plačuje sam, za zaposlenega pa le-te plačuje njegov delodajalec.

Preberite tudi:

Je pokojninski sistem protizakonit in protiustaven?

Lahko zaposleni še upajo na pokojnino?

Obstajajo različne vrste pokojnin. Če zavarovanec izpolnjuje pogoje za pridobitev dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji, lahko uživa le eno izmed njih, ki jo lahko izbere sam. Izbrana pokojnina se upravičencu izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po uspešni vloženi zahtevi za njeno pridobitev.

Katere vrste pokojnin torej poznamo?

Starostna pokojnina

Ko govorimo o pokojnini, imamo najpogosteje v mislih starostno pokojnino. Gre za pokojnino, ki zavezancu pripada, ko dopolni določeno kvoto pokojninske dobe oziroma ko doseže določeno starost. Da bi bil zavezanec do nje upravičen, mora torej doseči predvideno starost, imeti mora tudi dovolj pokojninske, zavarovalne dobe ali pokojninske dobe brez dokupa v določenem časovnem obdobju. S pridobitvijo starostne pokojnine zavezancu preneha obvezno zavarovanje.

Zavezanec je upravičen do prejemanja starostne pokojnine, če je:

  • dopolnil 60 let in ima vsaj 40 let pokojninske dobe brez dokupa ali
  • je dopolnil 65 let in ima vsaj 15 let zavarovalne dobe.
Ko govorimo o pokojnini, imamo najpogosteje v mislih starostno pokojnino.
Ko govorimo o pokojnini, imamo najpogosteje v mislih starostno pokojnino.
Vir slike: Pixabay

Predčasna pokojnina

Predčasno se lahko upokojijo zavarovanci, ki so dopolnili 60 let in imajo vsaj 40 let pokojninske dobe, ki ne predstavlja v celoti pokojninske dobe brez dokupa. V nobenem primeru pa se ne sme znižati starostna meja pod 60 let.

Odmeri se na enak način kot starostna pokojnina. Nato se za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve starosti 65 let zniža za 0,3 odstotka. Pokojnina glede na osnovno vrednost ne sme biti nižja od 18 odstotkov, kar po izračunu predstavlja znižanje za 5 let manjkajoče starosti. Vedeti je treba, da je znižanje pokojnine trajno. Kasnejša dopolnitev starosti 65 let na višino pokojnine, ki je bila pred tem znižana, nima vpliva.

Delna pokojnina

Zavarovanci jo lahko izkoristijo za lažji prehod iz aktivnega življenja v upokojitev. Določen čas jim pripadata dva statusa; status zavarovanca in prejemnika pokojnine. Do prejemanja delne pokojnine so upravičeni delavci v delovnem razmerju, samozaposlene osebe, družbeniki in kmetje. Zavezanec mora na dan uveljavitve delne pokojnine izpolnjevati pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine.

Vdovska in družinska pokojnina

Vdovska pokojnina je pokojninski prejemek, ki pripada preživelemu partnerju umrlega zavarovanca. Družinska pokojnina pripada preživelemu družinskemu članu po umrlem zavarovancu. Da bi lahko prišlo do prejemanja vdovske oziroma družinske pokojnine, mora splošne pogoje izpolnjevati umrli zavarovanec ter vdova/vdovec/drug družinski član.

Invalidska pokojnina

Zavarovanec je do nje upravičen, če pri njem pride do invalidnosti. Pridobi jo, če je pri njem nastala invalidnost:

  • I. kategorije,
  • II. kategorije in ni zmožen za druge delo s polnim delovnim časom brez poklicne rehabilitacije, ki mu ni zagotovljena, ker je star 55 let ali več,
  • II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s krajšim dleovnim časom brez poklicne rehabilitacije, ki mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let,
  • II. ali III. kategorije, kateremu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, ker je dopolnil 65 let starosti.

Če je do invalidnosti prišlo zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, je zavarovanec do invalidske pokojnine upravičen ne glede na starost. Če gre za drug vzrok za invalidnost, zavarovanec pridobi pravico do invalidske pokojnine, če ima ob njenem nastanku dopolnjeno pokojninsko dobo; torej najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti.

Drugi izrazi, vezani na pokojnino

Pokojninska doba zajema vsa obdobja zavarovalne dobe in posebne dobe, ki se upošteva za pridobitev pravice do starostne pokojnine in od katerih je odvisen odstotek odmere pokojnine.

Zavarovalna doba je obdobje, v katerem je bil zavarovanec vključen v obvezna zavarovanja in so bili kriti prispevki.

Izračun datuma izpolnitve pogojev za priznanje starostne pokojnine

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ponuja program, prek katerega lahko z vnosom podatkov na enostaven način izračunate, na kateri dan boste predvidoma izpolnili pogoje za začetek prejemanja starostne pokojnine.

Najnižja pokojnina se bo v letošnjem letu določila v višini 29,5 odstotka najnižje pokojninske osnove.
Najnižja pokojnina se bo v letošnjem letu določila v višini 29,5 odstotka najnižje pokojninske osnove.
Vir slike: Pixabay

Pred kratkim je bila sprejeta pokojninska novela

Pred kratkim so v državnem zboru sprejeli pokojninsko novelo. Tako se bo najnižja pokojnina v letošnjem letu določila v višini 29,5 odstotka najnižje pokojninske osnove. Znesek se bo nato usklajeval enako kot pokojnine. Najnižji znesek pokojnine bo znašal 280 evrov.

Zagotovljena pokojnina za 40 let pokojninske dobe bo namesto 581 evrov znašala 620 evrov. Najnižja invalidska pokojnina pa je določena v višini 41 odstotkov najnižje pokojninske osnove, kar pomeni, da bo le-ta nekaj več kot 388 evrov.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice