Skip to content

Nazaj v šolo: Zakaj sta pomembni zemljepisna širina in dolžina?

Pri urah geografije so marsikomu povzročali težave in prebujali slabo voljo vzporedniki in poldnevniki. Po drugi strani pa se verjetno mnogi niti ne zavedajo, da se z vzporedniki (paralele) in poldnevniki (meridiani) srečujejo vsakodnevno, še posebej takrat, ko uporabljajo avtomobilsko navigacijo.

Preberite tudi:

Nazaj v šolo: Taksonomija – znanstvena klasifikacija živih bitij

Nazaj v šolo: Kako dobro poznamo geografijo?

Nazaj v šolo: Koliko celin je na našem planetu?

Če poznamo zemljepisno širino in dolžino lahko brez težav potujemo povsod.
Če poznamo zemljepisno širino in dolžino lahko brez težav potujemo povsod.
Vir slike: Pixabay

Navigacijske naprave delujejo na podlagi zemljepisne širine in dolžine

Navigacija namreč temelji na zemljepisni širini in dolžini, ki se meri v stopinjah, minutah in sekundah. Vsaka točka, ki jo poiščete na navigacijski napravi je namreč določena z geografsko širino in dolžino. Morda se tega še najbolj zavedate, ko namesto naslova, dejansko vnesete v navigacijo zemljepisno širino in dolžino, kar je ena izmed možnosti, ki jo nudi navigacijska naprava.

Zemljepisna širina in dolžina tvorita stopinjsko mrežo. Za razumevanje je najbolje, če imate pred sabo globus, zemljevid ali atlas na katerem lahko vidite, da so narisane vzporedne in vodoravne črte, ki se sekajo pod kotom 90 stopinj. Opazite lahko, da celoten globus ali zemljevid prekriva mreža. Ta stopinjska mreža je sestavljena iz vzporednikov, ki ležijo vodoravno in poldnevnikov, ki ležijo vzporedno.

Zemljepisna širina ima izhodiščno točko v ekvatorju

Če se želite po stopinjski mreži orientirati, morate poznati izhodiščno točko in smer v katero se orientirate. Vzporedniki so krogi, ki določajo lego kraja severno ali južno od ekvatorja. Ekvator je tudi največji vzporednik, ki deli severno in južno poloblo. Zato je ekvator tudi izhodiščna točka zemljepisne širine. Dolžina ekvatorja je 40.075 km.

Zemljepisna širina znaša na ekvatorju 0 stopinj na Severnem tečaju 90 stopinj, na južnem tečaju pa minus 90 stopinj. Tako so vrednosti na severni polobli pozitivne na južni pa negativne. Za natančnejše merjenje se uporablja tudi manjše vrednosti – minute in sekunde. 60 minut tako znaša eno stopinjo, 60 sekund pa eno minuto.

Stopinjska mreža.
Stopinjska mreža.
Vir slike: OŠ ZG. Kungota

Zemljepisna dolžina ima izhodiščno točko v Londonu

Zemljepisna dolžina opisuje lego kraja na zemlji zahodno ali vzhodno od izhodiščnega poldnevnika – ničelnega poldnevnika. Izhodiščna točka se imenuje Greenwich in leži v vzhodnem predelu Londona. Zemljepisna dolžina se meri od 0 do 180 stopinj na zahodni polobli in med 0 in minus 180 stopinj na vzhodni polobli.

Vzporedniki in poldnevniki določajo geografski koordinatni sistem. Ko iščete določen kraj na zemlji, znotraj geografskega koordinatnega sistema najprej izmerite njegovo zemljepisno širino, oddaljenost od ekvatorja in nato še njegovo zemljepisno dolžino, oddaljenost od Greenwicha.

Koordinate našega glavnega mesta

Kot primer vzemite naše glavno mesto. Ljubljana leži severno od ekvatorja in ima 46 stopinj, 3 minute in 25 sekund zemljepisne širine. Glede oddaljenost od Greenwicha leži Ljubljana vzhodno in ima minus 14 stopinj, 30 minut in 20 sekund zemljepisne dolžine.

Pet glavnih vzporednikov

Ime vzporednik izhaja iz njihove lege, saj si sledijo v popolnem vzporedju. Njihovo število je sicer nešteto, vendar so zaradi lažje orientacije praviloma na globusu označeni na vsakih deset stopinj. Poldnevniki so dobili ime po poldnevu. Na vsakem poldnevniku namreč istočasno nastopi poldne ne glede na oddaljenost od ekvatorja.

Letni časi so odvisni od položaja Sonca in Lune.
Letni časi so odvisni od položaja Sonca in Lune.

V geografskem koordinatnem sistemu je posebej pomembnih pet vzporednikov. Ekvator, ki leži na točki 0 stopinj geografske širine, severni in južni povratnik, ki ležita 23,5 stopinj severno in južno od ekvatorja ter severni in južni tečajnik, ki ležita 66,5 stopinj severno in južno od ekvatorja. Ob tem je treba povedati, da je Zemlja nagnjena za 23,5 stopinj.

Nagnjenost zemlje vpliva na letne čase, na dolžino dneva in noči ter na oblikovanje petih značilnih vzporednikov. Na ekvator padajo sončni žarki navpično ob enakonočjih. Oba povratnika omejujeta območje v katerem sončni žarki še padajo navpično na zemeljsko površje. Oba tečajnika omejujeta območje okrog tečajev, kjer se pojavljata polarni dan in polarna noč.

Navigacijske naprave mislijo namesto nas

Odkar obstajajo navigacijske naprave je večina postala nekoliko lena za znanje o zemljepisni širini in dolžini, saj naprava sama izračuna zemljepisno širino in dolžino kraja želene poti. Kljub temu je prav, da poznate kaj pravzaprav pomenijo številke, ki so vezane na kraj končnega cilja.

Po drugi strani pa širite miselno obzorje splošne izobrazbe, katera dandanes ravno zaradi sodobni pripomočkov pri mnogih zelo šepa. Zelo grob primer šepanja znanja je področje hrane in proizvodnja od pridelka do izdelka. Včasih so ljudje znali narediti kruh, od vsaditve pšeničnega semena v zemljo do peke v peči. Danes večino ljudi samo še zanima proces od postavitve na mizo do prenosa v usta.

Kljub temu, da včasih niso poznali tako natančnih navigacijskih naprav, kot jih poznamo danes, so se znali veliko bolje orientirati. Ljudje so namreč znali opazovati gibanje nebesnih teles in druge geografske pojave. S tem so tudi na svet in življenje gledali z nekoliko širše perspektive kot se gleda danes.

Včasih so se bolje orientirali kot se danes.
Včasih so se bolje orientirali kot se danes.
Vir slike: Pixabay

Med pametnimi napravami in lastnimi možgani

Ker je danes praktično vse »postreženo na krožniku«, sploh ni potrebe po razmišljanju. Po eni strani se zdi to kot olajšanje, vendar se s tem naredi tudi veliko slabega. Človeka takšen način sili v navidezno ugodje, kjer po eni strani ne »napenja« možganov, po drugi strani pa mu počasi odmirajo.

To oddaljuje človeka od njegovega bistva, ki je v tem, da zna uporabljati razum, ker z njim usmerja potek svojega življenja. Čas, v katerem »pametne naprave mislijo« namesto človeka, je nov čas, ki ga človeštvo do zdaj ni poznalo. Zato lahko samo ugibam, kakšne bodo dolgoročne posledice. Vsekakor lahko tudi sposobnost samoorientacije pripomore h krepitvi samostojnega razmišljanja.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice