Nazaj v šolo: Kako napisati decimalna števila v obliki poenostavljenega ulomka?
V matematiki števila razvrščamo v različne kategorije. Najbolj razširjena so naravna števila. Označujemo jih s črko N. Gre za števila, ki jih lahko uporabljamo za štetje predmetov, ljudi, živali in česarkoli drugega. Uporabljamo jih, ko povemo, koliko prebivalcev ima posamezna država, koliko žog je na igrišču, koliko živali je v živalskem vrtu in podobno. Gre torej za števila 1, 2, 3, 4 in tako naprej.
Preberite tudi:
Nazaj v šolo: Kaj so podnebni pasovi?
Naravna števila so hkrati tudi cela števila. Niso pa vsa cela števila tudi naravna. Cela števila označimo s simbolom Z. Poleg vseh naravnih števil sem spadajo tudi negativna števila; -1, -2, -3, -4 in tako dalje. negativna cela števila uporabljamo, ko se lotimo odštevanja, pri čemer od manjše vrednosti odštejemo večjo (primer: 6 – 10 = -4).
Naslednja kategorija so racionalna števila. Označimo jih s črko Q. Sem spadajo vsa števila, ki jih lahko označimo kot količnik dveh celih števil. Tudi vsa naravna in vsa cela števila spadajo pod to množico. Ta števila lahko napišemo v obliki ulomka ali decimalnih števil. Racionalna števila so predstavljena z ulomki oblike a/b, pri čemer je b različen od nič. Racionalna števila lahko med seboj seštevamo, odštevamo, množimo in delimo po pravilih računanja z ulomki.
Vir slike: Pixabay
Decimalna števila
Decimalna števila sestojijo iz treh delov; iz celega dela, decimalne vejice in decimalke. Poglejmo primer števila 8,29. Številka 8 pri tem predstavlja celi del, 29 decimalki, med njima pa se nahaja decimalna vejica.
Če se tako odločimo oziroma to zahteva urejanje števil, lahko decimalna mesta tudi zaokrožujemo na poljubno število decimalk. Število 2,789 v primeru zaokroževanja na dve decimalki zapišemo kot 2,79. Pri zaokroževanju decimalk smo vedno pozorni na tisto številko, ki sledi decimalnemu mestu, ki ga bomo obdržali.
V primeru če število 3,654 zaokrožimo na dve decimalki, preverimo številko 4. Ker ugotovimo da je ta manjša od 5, zaokrožimo na 3,65. Decimalno število 1,129 pa z zaokroževanjem na dve decimalki postane 1,13. Ker je številka 9 večja od 5 (tako bi se odločili tudi, če bi bilo enako 5), števko, ki se nahaja pred njo, povečamo za eno.
Ulomki
Ulomek zapišemo v obliki a/b. A in b morata biti pri tem celi števili, b pa različen od 0. A se imenuje števec, b imenovalec, med njima pa se nahaja ulomkova črta. Gre v bistvu za to, da a delimo z b.
Če želimo seštevati ali odštevati ulomke, jih moramo najprej dati na skupni imenovalec, nato seštejemo vrednosti v števcu. V primeru množenja pomnožimo števec prvega ulomka s števcem drugega ulomka ter imenovalec prvega ulomka z imenovalcem drugega ulomka.
Kako pretvorimo ulomek v zapis z decimalnimi števili?
Ulomek lahko precej enostavno pretvorimo v decimalno število, saj je ulomkova črta hkrati tudi oznaka za deljenje. Če hočemo iz ulomka dobiti decimalno število, moramo števec v njem deliti z njegovim imenovalcem. Poglejmo si nekaj primerov:
½ = 0,5 (1 delimo z 2)
¾ = 0,75 (3 delimo s 4)
3/5 = 0,6 (3 delimo s 5)
Vir slike: Pixabay
Kako zapišemo decimalno število v obliki ulomka?
Če je to, kako iz ulomka dobimo decimalno število, večini že dobro znano, pa se velikokrat zaplete, ko pride do obratnega procesa. Torej ko naj bi iz decimalnega števila dobili ulomek. Pa si za lažjo razlago še enkrat poglejmo primer decimalnega števila, ki ga želimo zapisati v obliki ulomka:
5,25
Iz zgornjega zapisa lahko vidimo, da imamo 5 celih enot plus 0,25. Izraz 0,25 pa bi lahko razbili na 0,20 + 0,05. Pri tem se 2 nahaja na mestu desetih, 5 pa na mestu stotic.
Če bi želeli decimalno število 0,20 zapisati v obliki ulomka, bi to izgledalo tako: 2/10 oziroma 20/100.
Če bi želeli v obliki ulomka zapisati 0,05, bi dobili: 5/100.
Iz tega sledi, da lahko decimalno število 5,25 zapišemo kot 5 + 20/100 + 5/100, kar je enako kot 5 25/100.
Ker imamo vedno možnost, da ulomek poenostavimo, če sta njegov števec in imenovalec deljiva z istim številom, lahko to naredimo tudi v tem primeru. Tako 25 kot 100 lahko delimo s 25. Če 25 delimo s 25, dobimo 1. Če delimo 100 s 25, dobimo 4.
Poenostavljen ulomek zgleda tako: 5 ¼ .
