Naprej na vsebino

Računsko sodišče je ugotovilo nepravilnosti v delovanju CSD

Center za socialno delo (CSD) je po laičnem prepričanju ustanova, ki bi morala pomagati državljanom v stiski. Večinoma so pričakovanja ljudi večja, kot dejansko lahko ponudijo uslužbenci na CSD. Nepravično bi bilo, da bi zapisali, da so zaradi tega delavci na CSD nesposobni in ne vedo kaj delajo, ker je podobno kot v vsakem uradu, tudi tu je nekaj tistih, ki ne bi nikoli smeli delati tam in nekaj, ki delajo s srcem.

Žal pa je veliko negativnih zgodb in roko na srce, malo je ljudi, ki jim je jasno, kako dejansko deluje sam ustroj CSD, kaj piše v odločbah, ki jih dobijo. Večina pogleda le znesek in mogoče še datum veljavnosti, obrazložitev pa zgleda kot pravniški »mambo jambo«, ki ga marsikateri strokovni delavec CSD ne razume, saj gre za avtomatski obrazec.

Preberite tudi:

Informativni izračuni MDDSZ naj bi pripomogli k lažji pridobitvi socialnih transferjev

Izplačilo socialnih transferjev: julij 2021

Izredna denarna socialna pomoč (IDSP) je namenjena skoraj vsem državljanom

Vir slike: Računsko sodišče

Zaradi tega je revizija računskega sodišča še kako dobrodošla, saj bi se končno pokazalo, ali so govorice, ki se širijo med upravičenci, da je mnogo napak, resnične.

Odločanje o pravicah že v letu 2013 neučinkovito

Že v letu 2013, ko je bila ministrica Anja Kopač Mrak iz kvote SD, je računsko sodišče revidiralo sistem odločanja o pravicah iz javnih sredstev. Že takrat je bilo ugotovljeno, da sistem ni bil učinkovit. K neučinkovitosti naj bi takrat pomembno prispevala neustrezno delujoča informacijska podpora CSD.

Računsko sodišče je ponovno izvedlo revizijo, da bi preverilo, ali je bilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2019 (ministrici sta bili Anja Kopač Mrak in Ksenija Klampfer) učinkovito pri zagotavljanju informacijske podpore delovanju CSD. Preverjali so torej področje, kjer so bile ugotovljene nepravilnosti in bi jih CSD moral odpraviti.

Vir slike: Računsko sodišče

Ugotovitve računskega sodišča

MDDSZ je za CSD organiziralo informacijsko podporo, kar je vključevalo različne informacijske rešitve, podporo pri pridobivanju strojne opreme in zunanjih storitev ter usklajevanje pri uporabi informacijsko-komunikacijskih sistemov državne uprave z ministrstvom za javno upravo. MDDSZ je informacijsko podprlo in avtomatiziralo številne strokovne naloge CSD.

Na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev je MDDSZ podprlo pridobivanje podatkov o prihodkih in premoženju vlagateljev iz zunanjih zbirk. Zaposleni na CSD so v postopkih odločanja v povprečju izvedli več kot 6,4 milijona poizvedb na zunanje vire letno, kar pomeni, da so sami pridobili dokazila, ki bi jih morali sicer predložiti vlagatelji. MDDSZ je s tem pomembno prispevalo k zmanjševanju administrativnih obremenitev vlagateljev.

Na drugi strani pa je informacijska podpora uveljavljanju pravic iz javnih sredstev imela tudi vrsto tehničnih pomanjkljivosti. Te so motile delo CSD, po nepotrebnem obremenjevale zaposlene, predstavljale tveganje napak in celo tveganje varnosti informacij. Predloge predizpolnjenih standardnih dokumentov pa so vsebovale pravne in vsebinske napake in nedoslednosti, ki so se prenašale v odločbe in druge dokumente, ki so jih izdajali CSD.

Posledično, kot že omenjeno, so izdane odločbe vlagateljem, ki nimajo posebnih strokovnih znanj s področij družine, socialnih zadev in invalidskega varstva, težko razumljive.

CSD so v obdobju, na katero se nanaša revizija, v povprečju odločili o 1,03 milijarde evri letno oziroma skupno vsaj o 6,18 milijarde evra ali 10,8 % vseh proračunskih odhodkov. MDDSZ pa ni vzpostavilo orodij za analizo podatkov, ki nastajajo v informacijski rešitvi, in zato ni moglo na enostaven način pridobiti podatkov o številu upravičencev do posamezne pravice iz javnih sredstev ali znesku, ki ga ta pravica predstavlja. Podatkov o vrednosti nekaterih pravic s področij družine in socialnih zadev MDDSZ ni niti zbiralo.

Po oceni računskega sodišča MDDSZ zato ni zagotavljalo pregledne porabe javnih sredstev na področju, za katero je odgovorno.

Hkrati pa v več primerih pri pripravi predpisov ni ustrezno predvidelo njihovih finančnih posledic, kljub temu da je imelo v informacijski rešitvi za odločanje o pravicah iz javnih sredstev na voljo vse potrebne podatke.

Vir slike: Računsko sodišče

Reorganizacija CSD netransparentna

Državljani smo bili v letu 2018 deležni reorganizacije CSD. Da je to slaba odločitev so opozarjali tako zaposleni na CSD, kot tudi vsi strokovnjaki, ki so dodobra poznali delovanje CSD. Reorganizaciji je vplivala na 62 CSD in skoraj 2.000 zaposlenih.

Da so nasprotniki reorganizacije imeli prav je ugotovilo tudi računsko sodišče. MDDSZ ni uporabilo strukturiranega projektnega pristopa, zato ni vnaprej predvidelo vseh posledic reorganizacije na informacijsko podporo CSD in z njo povezanih stroškov, poleg tega pa z vidika informacijske podpore delovanju CSD z reorganizacijo ni doseglo predvidenih ciljev.

MDDSZ je bilo v revidiranem obdobju soodgovorno za pripravo vsaj 50 predpisov s področij družine, socialnih zadev in invalidskega varstva, ki so zahtevali nadgradnje informacijske podpore CSD. MDDSZ je le v dveh primerih vnaprej predvidelo posledice sprememb predpisov na informacijsko podporo CSD, a tudi to v omejenem obsegu.

Računsko sodišče meni, da je bil del motenj pri delovanju informacijske podpore CSD povezan ravno s tem, da MDDSZ pri spremembah predpisov ni vnaprej ocenilo stroškov. Celotni stroški informacijske podpore CSD, ki so nastali na MDDSZ, so na leto v povprečju znašali 3,8 milijona evra, kar je predstavljalo manj kot 0,4 % ocenjene vrednosti pravic iz javnih sredstev.

Računsko sodišče je izreklo mnenje, da je bilo MDDSZ v obdobju, na katero se nanaša revizija, pri zagotavljanju informacijske podpore delovanju CSD delno učinkovito.

Vir slike: Računsko sodišče

»Novi« minister Janez Cigler Kralj, ki sedaj vodi ministrstvo in ga je prevzel v času epidemije, je v tem času začel s premnogimi spremembami. Pravi tudi, da bodo na poročilo računskega sodišča odgovorili v določenem roku – 90 dni. Poudarili pa je tudi, da so CSD v juniju že začeli z izdajo informativnih izračunov pri podaljšanju t. i. letnih pravic. Informativni izračun je pripravljen samodejno brez sodelovanja strokovnega delavca CSD.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice