Naprej na vsebino

Bo zaradi vladnega sveta za duševno zdravje manj depresivnih?

Problematika duševnega stanja je nastala veliko pred epidemijo, čeravno bi marsikdo želel tudi to naprtiti na pleče covida-19 in seveda vladi Janeza Janše. Problematika duševne stiske ima zelo globoke temelje, ki segajo do samega razumevanja, kdo je kaj in kdo kaj lahko zdravi.

Nimamo zakona, ki bi urejal delo psihoterapevtov, psihiatrov, psihologov in kličnih psihologov. Običajno se vse meče v isti koš. Razlika pa očitna, kot bi menjali zobozdravnike, družinske zdravnike in specialiste. Nekako jasno je, da se na operacijo kolena ne naročite pri zobozdravniku, a ko je pod vprašanjem duševno zdravje, pa nastane kaos.

Ravno zaradi neurejenega zakona, se potem dogajajo zlorabe in se načeloma vsak, ki ima pet minut časa in je prebral nekaj »duhovnih« knjig lahko razglasi za psihoterapevta, ter izvaja terapije. Nadzora ni, škoda se dela velika, ceh psihologov, psihiatrov… pa že leta bije medsebojno bitko, kdo je primernejši. V tujini so meje jasne, le v Sloveniji še ni bilo junaka, ki bi to uredil.

Preberite tudi:

Kaj je mobing na delovnem mestu?

Panični napadi v času covida pogostejši

Duševno zdravje študentov je ogroženo

Vse to pa potem v škodo ljudi, ki na obravnavo čakajo leta, ali pa neverjetne zneske porabijo za prave ali samooklicane psihoterapevte. Rezultat žal ta, da imamo vse več duševnih motenj, ki se jih ne naslavlja.

Ob tem je treba tudi povedati, da so ravno zaradi epidemije ljudje naredili odločen korak v smeri, da ni sramotno, če nekdo prosi za pomoč, tudi na področju psihološkega zdravja. Ideja, da če imaš težave greš k zobozdravniku, če pa s psiho pa k psihologu, psihiatru, psihoterapevtu… je postala domača.

Ob tem je treba tudi povedati, da so ravno zaradi epidemije ljudje naredili odločen korak v smeri, da ni sramotno, če nekdo prosi za pomoč, tudi na področju psihološkega zdravja. Ideja, da če imaš težave greš k zobozdravniku, če pa s psiho pa k psihologu, psihiatru, psihoterapevtu… je postala domača.
Ob tem je treba tudi povedati, da so ravno zaradi epidemije ljudje naredili odločen korak v smeri, da ni sramotno, če nekdo prosi za pomoč, tudi na področju psihološkega zdravja. Ideja, da če imaš težave greš k zobozdravniku, če pa s psiho pa k psihologu, psihiatru, psihoterapevtu… je postala domača.
Vir slike: Pixabay

Ustanovljen vladni svet za duševno zdravje

Dejstvo, da je vlada v začetku meseca sprejela sklep o ustanovitvi sveta vlade za duševno zdravje, ki bo deloval kot posvetovalno telo vlade, je vsekakor moč sprejeti s pohvalo in z upanjem, da se obetajo boljši časi.

Vlada je tudi imenovala člane novoustanovljenega sveta. Predsedoval mu bo minister za zdravje Janez Poklukar. Osnova za ustanovitev je bila že leta 2018 sprejeta Resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028.

Resolucija načrtuje urejanje področja duševnega zdravja do leta 2028. Vzpostavlja upravljavske strukture za strokovno vodenje, interdisciplinarno in medinstitucionalno koordinacijo ter spremljanje in evalvacijo njenega izvajanja.

Na vrhu upravljavskih struktur bo tako na nacionalni ravni deloval vladni svet za duševno zdravje, ki bo vladno posvetovalno telo pri nadzoru in upravljanju resolucije. V njem so zastopani predstavniki ministrstev, predstavniki nacionalnih strokovnih organov medicinske stroke, področja socialnega varstva in področja izobraževanja, predstavniki izvajalcev, strokovnih združenj in nevladnih organizacij s področja duševnega zdravja s statusom humanitarne organizacije.

V svet za duševno zdravje so tako imenovali ministra Poklukarja, ki ga bo svet vodil, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveto Uršič, državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Damir Orehovec in državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Zlatko Ratej.

Med predstavniki nacionalnih strokovnih organov medicinske stroke, področja socialnega varstva in področja izobraževanja pa so v svet bili imenovani:

  • predstavnica razširjenih strokovnih kolegijev za psihiatrijo Blanka Kores Plesničar,
  • za otroško in mladostniško psihiatrijo Katja Kobilšek Guna,
  • za klinično psihologijo Anica Prosnik Domjan in
  • za področje socialnega dela v zdravstveni dejavnosti Nataša Uranker,
  • pa tudi predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje Radivoje Pribaković Brinovec
  • Matej Vinko,
  • Mojca Z. Dernovšek.
  • Jožica Maučec Zakotnik,
  • predstavnica inštituta za socialno varstvo Andreja Rafaelič in
  • predstavnica zavoda za šolstvo Biserka Lep.

V svet so imenovali tudi:

  • direktorja Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana Bojana Zalarja,
  • predstavnico Zdravstvenega doma Murska Sobota Tamaro Polanič,
  • Vladimiro Tomšič iz Zdravstvenega doma Sevnica,
  • Tomaža Lenarta iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije,
  • predstavnico nevladnih organizacij uporabnikov Andrejo Štepec,
  • predstavnika nevladnih organizacij svojcev Eda Pavaa Belaka in
  • predstavnico nevladnih organizacij izvajalcev storitev Suzano Oreški.
Problematika duševnega stanja je nastala veliko pred epidemijo, čeravno bi marsikdo želel tudi to naprtiti na pleče covida 19 in seveda vladi Janeza Janše.
Problematika duševnega stanja je nastala veliko pred epidemijo, čeravno bi marsikdo želel tudi to naprtiti na pleče covida 19 in seveda vladi Janeza Janše.
Vir slike: Splet

Svet o vplivu epidemije covida-19 na duševno zdravje

Svet pa je očitno svojo nalogo vzel resno in včeraj že zasedal in postavil smernice, ki naj bi pripomogle k temu, da se stanje na področju duševnega zdravja končno začne urejati. Kot osnovo so postavili dejstvo, da le z zadostno precepljenostjo se lahko izognemo negativnim posledicam ponovnega zapiranja vzgojno-izobraževalnih, socialno-varstvenih in drugih ustanov. Posledično tudi povečanju duševnih stisk.

Izpostavili so, da je še posebej zaskrbljujoč porast težav v duševnem zdravju pri otrocih in mladostnikih, ki so zaradi svojih razvojnih značilnosti in potreb med najbolj ranljivimi. Svet meni, da je pričakovati, da se bodo posledice epidemije in spremljajočih se ukrepov kazale še dolgo. Omejevalni ukrepi so bistveno posegli v najpomembnejše dele življenja  otrok – vključevanje v vrstniške skupine, učenje in igro.

Po podatkih sveta je več otrok in mladostnikov z anksioznimi motnjami, depresivno simptomatiko in samomorilnim vedenjem, z znižano motivacijo za šolsko delo in aktivnosti na splošno, motnjami hranjenja ter pretirano rabo zaslonov.

Enako problematična je situacija v zdravstvu, kjer obstoječe službe ne zmorejo zadovoljiti vseh potreb po pomoči na področju duševnega zdravja. Porast težav v duševnem zdravju, vpliva na porast družinskega nasilja, različne zasvojenosti, tesnobnost in stres.

Na podlagi resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028, ki predstavlja trden strateški okvir za ukrepanje na področju promocije duševnega zdravja, zgodnje obravnave in zdravljenja duševnih motenj do psihosocialne rehabilitacije, spremljanja, evalvacije ter nadzora kakovosti izvajanja zastavljenih aktivnosti so se ba svetu odločili, da bodo širili in kadrovsko okrepili mrežo Centrov za duševno zdravje na primarni ravni zdravstvenega varstva.

Člani sveta so soglašali, da je potrebno delovati predvsem preventivno in krepiti podporna okolja ter uvajati dokazano učinkovite razvojno-preventivne programe in dejavnosti, ki bodo dostopne vsem mladim in odraslim.

Kako bo sprejeto implementirano v prakso pa boste morali počakati do septembra. Do takrat pa »psi lajajo, karavana pa gre dalje.«

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice