Kaj si lahko obetamo od Akcijskega načrta za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027?

V zadnjih letih je vse pogosteje govora o ekološkem kmetijstvu, ki je pridobilo na pomenu tudi zaradi naraščanja povpraševanja po ekoloških živilih. Počasi, a vztrajno namreč narašča zavedanje o pomenu zdrave hrane, ki je pridelana na tak način, da čim manj posega v okolje in naravo. Poseben pospešek pa je ekološko kmetijstvo dobilo tudi znotraj Evropskega zelenega dogovora.

Morda vas bo zanimalo tudi:

Prehranska varnost – strateška dobrina

Resnica o ekološki hrani 3.0

Trajnostno kmetijstvo izpolnjuje tudi cilje trajnostnega razvoja in zelenega gospodarstva. Ekološko kmetijstvo ohranja večjo biotsko raznovrstnost in tudi večjo sposobnost tal za skladiščenje ogljikovega dioksida, posledično so izpusti toplogrednih plinov manjši, manjše pa je tudi onesnaževanje površinskih in podzemnih voda z nitrati in pesticidi.

Na tak način pridelana ekološka živila vsebujejo na eni strani več zdravju koristnih snovi, na drugi strani pa nič oziroma minimalne ostanke pesticidov, težkih kovin in antibiotikov.

Ne gre zanemariti vpliva, ki ga ima ekološko kmetijstvo pri varovanju kulturne krajine in revitalizacija podeželja. Cilj, h kateremu moramo slediti, pa je tudi usmerjenost k zahtevam trga in doseganje višjega prihodka za kmeta, ustvarjanje »zelenih« delovnih mest in privabljanje mladih v kmetijstvo – le tako bo kmetijstvo resnično trajnostno.

Veliko vlogo pri tem imajo tudi dodatne dejavnosti na kmetijah, predvsem turizem na kmetijah in krajše verige oziroma neposreden stik med potrošniki in kmeti.

Stanje v Sloveniji in Evropi

Podatki, predstavljeni v Akcijskem načrtu za razvoj ekološkega kmetijstva (ANEK) do leta 2027 kažejo, da je bilo na ravni Evropske unije do leta 2019 v ekološko kmetijstvo vključenih približno 14,3 milijona ha kmetijskih zemljišč v uporabi, kar predstavlja približno 8 % vseh kmetijskih zemljišč. Na ravni EU se je obseg kmetijskih zemljišč v zadnjih desetih letih povečal za približno 70 %, kar je zelo podobno kot v Sloveniji.

Evropska unija si je zadala zelo ambiciozen cilj: do leta 2030 povečati delež ekoloških kmetijskih zemljišč na 25 %. Trenutno ta delež na ravni EU znaša približno 8,5 % in le tri države (Avstrija, Estonija in Švedska) presegajo 20 % (Eurostat, 2019). Temu sledi tudi Slovenija, ki si je do leta 2027 zastavila cilj doseči minimalno 18 % delež ekoloških kmetijskih zemljišč.

Slovenija se trenutno z 11-odstotnim deležem ekoloških kmetijskih zemljišč po razvitosti ekološkega kmetijstva uvršča nad povprečje EU oziroma na deveto mesto med članicami EU in je na zelo podobni ravni, kot so Slovaška, Španija, Danska in Grčija. Od povprečja EU Slovenija opazno odstopa zlasti po visokem deležu travinja (tretje mesto) – ki so sicer odlična za biodiverziteto a hrana tam ne zraste, nizkem deležu njiv (predzadnje mesto) in povprečni velikosti kmetij, ki v Sloveniji znaša 13 ha, medtem ko znaša na ravni EU 30 ha (Eurostat, 2019).

Na omizju Trajnostno kmetijstvo, ki nas lahko prehrani, v organizaciji Inštituta dr. Antona Korošca in krovnega inštituta Evropske ljudske stranke Wilfried Martens Centre for European Studies je bila glede tega sicer izpostavljena problematika, da imamo v Sloveniji v veliki večini trajnostno kmetijstvo in v veliki večini proizvodov, ki bi lahko bili ekološki, niso pa certificirani.

Misliti daje tudi opozorilo, ki ga je na tem posvetu izpostavil evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP): »V skladu s strategijo Od vil do vilic mora biti do leta 2030 25 % kmetijskih zemljišč vključenih v ekološko pridelavo (danes je v EU ta odstotek 7,5 %, v Sloveniji 10 %). Ta cilj bo težko dosegljiv, po drugi strani se postavlja tudi vprašanje, ali je v EU dovolj kupne moči (posledica manjše pridelave so manjši donosi in dražja hrana). Izven EU so bile narejene študije, ki so  pokazale, kakšen bi bil vpliv na ceno hrane, v kolikor bi se cilji strategij uresničili samo v Evropi (10 – 20 % podražitev hrane), v naprednem svetu (30 – 40%) ali na globalni ravni (68 %).«

Kaj torej zajema ANEK?

Akcijski načrt za razvoj ekološkega kmetijstva (ANEK) do leta 2027, ki ga je sprejela vlada konec lanskega leta, določa ukrepe za hitrejši razvoj ekološkega kmetovanja do leta 2027.

ANEK vsebuje analizo stanja, SWOT analizo, predstavitev potreb, ciljev in ukrepov (70 ukrepov) po 8 prednostnih področjih (pridelava, predelava, prenos znanja, semenarstvo, povezovanje, eko živila v sistemu javnega naročanja, promocija in trženje, raziskave in razvoj novih tehnologij ter ekološko kmetovanje v povezavi s podnebnimi spremembami).

Glavni ukrepi po prednostnih področjih:

Področje pridelave in predelave:

• investicije za ekološko pridelavo in predelavo,
• podpora za zagon malih tržnih kmetij,
• podpora na ha/panj,
• dodatne podore za mlade prevzemnike, ki kmetujejo ekološko.
• Področje prenosa znanja (izobraževanje, svetovanje, pospeševanje):
• Vzpostavitev mojstrskih kmetij, demonstracijskih kmetij,
• nadgradnja dosedanjega sistema javne službe z vključevanjem ostalih deležnikov,
• dodatna sredstva za krepitev svetovanja in pospeševanja.

Področje ekološkega semenarstva:

• krepitev sodelovanja med pridelovalci semena in semenarskimi hišami,
• baza potreb po eko semenih,
• podpora za pridelavo ekološkega semenskega materiala.

Področje povezovanja in skupni nastop na trgu:

• podpore za tržno povezovanje eko kmetij,
• zagotoviti sistemsko financiranje Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije.

Področje ekoloških živil v javnem naročanju (JN):

• izobraževanje vodij prehrane in organizatorjev prehrane glede eko živil in JN,
• brezplačen vpis skupin proizvajalcev eko živil in zadrug v katalog živil za JN pri GZS,
• promocija in ažuriranje kataloga živil za JN,
• vzpostavitev lokalnih modelov za pospešitev vključevanja slovenskih eko živil v JZ,
• nadzor v javnih zavodih glede določil Uredbe o zelenem javnem naročanju.

Področje promocije in trženja:

• vzpostavitev sodelovanja med kmeti in trgovskimi verigami,
• promocija eko živil (nacionalna promocija in promocija v trgovskih verigah),
• vzpostavitev eko regij.

Področje raziskav in razvoja novih tehnologij:

• strokovna in poljudna desiminacija rezultatov raziskav,
• podpora raziskovalnim projektom.

Področje ekološkega kmetovanja v povezavi z okoljem:

• prednostni zakup eko kmetijam na VVO,
• pospeševanje eko kmetovanja na območjih varovane narave,
• podpore v investicije za zniževanje toplogrednih plinov.

Kako uspešni bodo ukrepi in ali bodo res dosegli tiste, ki jih morajo doseči, da se bodo stvari premaknile v pravi smeri, je težko reči. Brez strategij ne gre, a v kolikor so strategije spisane le zato, da so spisane, nam tudi prav veliko ne pomagajo.

Ključno bo, da bodo ukrepi ustrezno podprli tiste, ki hrano res pridelujejo na način, da jih s podporami in kontrolami hkrati ne bodo zadušili in jim dela ovirali namesto podpirali. Vse to je bilo že videno.

Pomembno pa bo tudi, da se bo prehod na bolj trajnostno odvijal na način, da bodo lahko preživeli tako kmetje (višje odkupne cene za več vloženega dela in manjši hektarski doprinos) kot tudi potrošniki (da cene doma pridelane in zdrave hrane ne bodo poletele v nebo, potrošniki pa bomo vsled tega prisiljeni kupovati poceni hrano sumljivega izvora, ki je v trgovskih centrih najverjetneje nikoli ne bo zmanjkalo).