Kako močnejši tečaj ameriškega dolarja vpliva na trge v razvoju?
Pred mesecem dni smo prvič po 20 letih doživeli pariteto ameriškega dolarja in evra, kar pomeni, da sta bili vrednosti obeh valut popolnoma izenačeni. Od takrat je vrednost dolarja že nekoliko padla. Danes za en evro dobimo približno 1,0285 dolarja.
Ne glede na to je dolar od začetka leta še vedno v 11-odstotnem porastu. Posledice šibkejšega evra so bolj ali manj jasne. Izvoz iz držav evroobmočja v Združene države Amerike tako postane cenejši in bolj privlačen, posledično pa lahko Američani doma nakupujejo po nižjih cenah. Poleg tega ameriški turisti v Evropi za hotele ali restavracije plačajo manj.
Kaj pa posledice močnejšega dolarja za druge države po svetu? Proti dolarju je namreč poleg evra vrednost izgubilo tudi veliko drugih tujih valut, kar je imelo med drugim velike posledice tudi za trge v razvoju.
Po podatkih Bloomberga je turška lira v zadnjem letu v primerjavi z dolarjem izgubila okoli 35 odstotkov vrednosti, podobno se je zgodilo tudi z ukrajinsko grivno. Argentinski peso je padel za 28 odstotkov, 15 odstotkov vrednosti pa sta izgubila japonski jen in poljski zlot. Za skoraj 80 odstotkov nižje pa je kotirala šrilanška rupija, kar pa je posledica tudi njihove notranje krize (o tem smo že poročali v prispevku Kaj je šlo narobe v Šrilanki?).
Zgodovinsko visoka inflacija je ameriško centralno banko pripeljala do tega, da je dvignila obrestne mere, ki naj bi se v prihodnje še bolj povišale. Marcello Estevão, direktor Globalne prakse za makroekonomijo, trgovino in naložbe (MTI) pri Svetovni banki je ob tem opozoril, da so se trgi v razvoju ob višanju obrestnih mer v preteklosti soočili s krizami.
»Tako je bilo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v Latinski Ameriki z ‘izgubljenim desetletjem’ in v devetdesetih letih prejšnjega stoletja s ‘tekila krizo’ v Mehiki, ki se je nato razširila na Rusijo in vzhodno Azijo,« je zapisal.
Estevão pričakuje v prihodnje težave pri državnih dolgovih. Številne države, zlasti najrevnejše, se v lastni valuti ne morejo zadolžiti v znesku ali z roki, ki jih želijo. Posojilodajalci namreč niso pripravljeni prevzeti tveganja v valutah, katerih vrednosti pogosto zelo nihajo.
Namesto tega se te države običajno zadolžijo v dolarjih ter se zavežejo, da bodo svoje dolgove odplačale v dolarjih, ne glede na menjalni tečaj. S tem, ko dolar postaja močnejši glede na druge, domače valute, postanejo ta odplačila precej dražja.
V tem primeru se lahko najbolje odrežejo vzhodnoazijske države, kjer je delež dolga v dolarjih dokaj nizek. V zadnjih mesecih gre dobro tudi Braziliji. »Slednja je imela koristi od velikih dolarskih rezervah centralne banke, dejstva, da se je zasebni sektor očitno dobro izoliral pred valutnimi nihanji, in da je neto izvoznica surovin,« pravi Estevão.
Države s trgi v razvoju se srečujejo tudi s pritiski za dviganje lastnih obrestnih mer. S tem, ko obrestne mere dviguje ameriška centralna banka, jih morajo namreč dvigniti tudi ostale centralne banke, če želijo domače gospodarstvo ohraniti konkurenčno in zaščititi lastno valuto.
»Z drugimi besedami, vlagateljem je treba dati razlog (višji donosi), da vlagajo v trge v razvoju, namesto da svoj denar preusmerijo v manj tvegana sredstva v ZDA,« je razložil Estevão.
Po eni strani mora torej centralna banka zaščititi naložbe v domače gospodarstvo, po drugi pa dvigi obrestnih mer dražijo domača denarna posojila in tako zavirajo rast.
Financial Times, ki se je pri tem skliceval na podatke ameriškega Inštituta za mednarodne finance, je nedavno poročal, da so »tuji vlagatelji pet mesecev zapored umikali sredstva s trgov v razvoju v najdaljšem nizu umikov doslej«.
»Nazadnje bo domača upočasnitev sčasoma prizadela prihodke držav in tako lahko poslabšala prej omenjene težave z zadolževanjem,« meni Estevão.
Kratkoročno lahko močan tečaj dolarja obremenjuje tudi trgovino, saj dolar prevladuje v mednarodnih transakcijah. Podjetja, ki delujejo v gospodarstvih z drugimi valutami, ga uporabljajo za kotiranje in poravnavo poslov. Ključne dobrine, kot je nafta, se večinoma kupujejo in prodajajo v dolarjih.
Z močnim dolarjem se tako podraži uvoz v države, ki uporabljajo druge valute, kar prisili podjetja, da zmanjšajo svoje naložbe ali za uvoz plačajo več.
Pri tem bi lahko koristi na dolgi rok uživala gospodarstva, ki so vsaj nekoliko usmerjena tudi v izvoz, ki je posledično cenejši. To bi spodbudilo rast bruto domačega proizvoda (BDP) in deviznih rezerv, kar bi trgom v razvoju lahko prineslo nekaj olajšanja.
Powered by Contextual Related Posts
