EU pozabila na vojaško, prehransko in energetsko varnost
EU se je v zadnjih letih soočala s številnimi krizami (finančna, migrantska, Brexit, covid-19), ruska invazija v Ukrajino pa je dokončno pokazala, da smo v EU premalo pozornosti posvečali trem temeljnim varnostim: vojaški, prehranski in energetski varnosti.
Vojaška varnost
Če je še do nedavnega v številnih državah EU, tudi v Sloveniji, vlaganje sredstev v obrambo in ustrezno opremljenost obrambnih sil veljalo kot nepotrebno, je Putinova agresija v Ukrajini prinesla streznitev za evropske voditelje, predvsem tiste z leve strani političnega spektra, ki so na investicije v vojsko gledali kot na nekaj nepotrebnega in tako zavestno slabili obrambne zmogljivosti tako lastnih držav kot zveze NATO.
Takšen primer je Nemčija, ki namerava letos za vojaško opremo nameniti 100 milijard EUR in tako doseči 2 % sredstev BDP za obrambo, kot to od držav članic pričakuje zveza NATO. Tudi za novega slovenskega obrambnega ministra Marjana Šarca in premierja dr. Roberta Goloba je bil en obisk vrha zveze NATO dovolj, da sta razumela resnost trenutne varnostne situacije v Evropi in prešla od nesmiselnih idej o »partizanski reorganizaciji Slovenske vojske«. Navedena gospoda sta pred ostalimi zavezniki obljubila hitrejše povečevanje proračuna za obrambo, ki je trenutno na 1,22 % BDP, kar je najmanj med vsemi članicami NATA.
Prehranska varnost
Skupna kmetijska politika EU (SKP) je v covid krizi dokazala, da je dovolj robustna, da je EU lahko zagotavljala prehransko varnost na evropskih tleh. Pa vendar ima vojna v Ukrajini velik vpliv na cene hrane; dražijo se osnovne surovine, pšenica, koruza, soja, energenti – elektrika, plin, posledično tudi mineralna gnojila, s čimer se ogroža proizvodnja cenovno dostopne hrane v EU.
Še hujši vpliv na prehransko varnost pa ima ruska agresija v Ukrajini na države Bližnjega vzhoda in Severne Afrike. V Egiptu, ki kar 80 % pšenice uvaža iz Rusije in Ukrajine, z namenom preprečevanja lakote in ohranjanja socialnega miru država financira ljudem nakup kruha kar v 95 %, to pa ima seveda znatne posledice za državni proračun.
Zato je nedavna ponovna vzpostavitev izvoza pšenice in ostalih žit iz ukrajinskih pristanišč izjemnega pomena za stabilnost celotne regije južnega Sredozemlja in Severne Afrike. S pomanjkanjem žit se tako kot Egipt soočajo tudi druge države Bližnjega vzhoda in Severne Afrike, kar pa lahko povzroči nemire v teh državah in jeseni tudi nove migrantske valove v EU, če se situacija z izvozom žit, pa tudi umetnih gnojil iz Rusije, drastično ne spremeni.
Evropska komisija je po mojem mnenju »ustrelila kozla« tudi z nedavnim sprejetjem predloga pravil o obnovi narave in predloga nove uredbe o trajnostni rabi pesticidov, ki prihajata v popolnoma neprimernem času. Ocenjujem, da grožnja trenutne prehranske in gospodarske krize ni primeren čas za sprejemanje zakonodaje, ki lahko ima za posledico občutno zmanjšanje proizvodnje hrane v Evropi. Zlasti problematično je tudi, da Komisija ni predstavila študije, ki bi pokazala vpliv predlagane zakonodaje na količino in ceno v Evropi pridelane hrane, posledice za evropske kmete, itd. Obstoji tudi nevarnost, da bomo prav zaradi novo predlagane zakonodaje v prihodnosti v Evropo morali uvažati hrano, pri pridelavi katere ne bodo upoštevani enaki standardi pridelave, kot so v veljavi v EU.
Koraki v smer bolje nadzorovane in ciljne uporabe pesticidov so potrebni, vendar lahko določeni ukrepi brez preudarnega premisleka le poglobijo težave naše domače proizvodnje hrane in vodijo v rast uvoza. Kar pa nikakor ni v interesu niti naših kmetov niti potrošnikov. To še posebej velja v trenutnih razmerah naraščajočih cen energentov in večkratnega povečanja cen gnojil, zaradi česar kmetje enostavno pridelujejo manj oz. celo obupujejo in opuščajo proizvodnjo.
Kmetje namreč potrebujejo ustrezen nabor rešitev za zagotavljanje naše prehranske varnosti in pridelave zdrave hrane, kar po mojem mnenju omenjena zakonodaja ne naslavlja dovolj ustrezno. Zgolj osredotočanje na strožja pravila ne bo rešilo temeljnih težav, saj prepoved različnih pesticidov, brez zadostnih in učinkovitih alternativ, ni učinkovita in vodi v še večje opuščanje kmetijske proizvodnje in zmanjšano pridelavo hrane.
Žalosten primer države, kako katastrofalne posledice za kmetijstvo in družbo lahko imajo nepremišljene in populistične prepovedi rabe pesticidov, je Šrilanka, kjer so aprila 2021 prepovedali rabo pesticidov in s tem na kolena spravili sektor, ki zaposluje 27 % državljanov. Kljub odpravi prepovedi v novembru leta 2021 je tamkajšnje kmetijstvo praktično propadlo, energetska kriza in inflacija pa sta državo pahnili v bankrot.
Energetska varnost
Vojna v Ukrajini je razgalila tudi veliko ogroženost energetske varnosti v EU in slabosti energetskega sistema tako v posameznih državah kot tudi v EU kot celoti. Razbili so se miti, da lahko sončna in vetrna energija zadostita energetskim potrebam in da se lahko čez noč odrečemo uporabi plina in premoga pri proizvodnji električne energije. Kot vidimo, v posameznih državah ponovno zaganjajo termoelektrarne na premog, ki so jih v preteklosti že zaprli. Kot odgovor na motnje svetovnega energetskega trga, je Evropska komisija pred kratkim predstavila načrt REPowerEU, ki predstavlja načrt za okrepitev varčevanja z energijo, proizvodnjo obnovljive energije in diverzifikacijo naše oskrbe z energijo in zmanjšamo odvisnost od ruskih fosilnih goriv.
Ambiciozni cilj, da bi Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina in da uresničimo Evropski zeleni dogovor, se je z vojno v Ukrajini ter posledično energetsko krizo zazdel malce težje uresničljiv vsem nam, ki nikakor ne želimo, da bi v teh zaostrenih geopolitičnih okoliščinah prehod v bolj zeleno družbo povzročil energetsko revščino med Evropejci in ogrozil evropsko gospodarstvo.
Kar se tiče jedrske energije, smo v Evropskem parlamentu julija potrdili besedilo delegirane uredbe, ki jedrsko energijo vključuje med tehnologije, ki jih taksonomija določa kot trajnostne, s čimer se odpira pot do ugodnejšega zasebnega financiranja za investicije v pred-komercialne, razvojne in demonstracijske jedrske elektrarne, nove jedrske elektrarne za proizvodnjo elektrike, toplote in vodika ter investicije v posodobitve v obstoječih jedrskih elektrarnah.
Brez jedrske energije kot nizkoogljičnega, stabilnega in cenovno ugodnega vira energije, ob hkratnem zapiranju termoelektrarn, EU namreč ne bo dosegla zastavljenih ciljev Evropskega zelenega dogovora oz. dolgoročnega cilja podnebne nevtralnosti do l. 2050.
Z vidika Slovenije, bi bila izključitev jedrske energije iz taksonomije škodljiva tako za prebivalce, okolje, kot tudi gospodarstvo. Jedrska energija v Sloveniji namreč pomembno prispeva k zanesljivosti in stabilnosti proizvodnje električne energije, zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov, povečuje delež domače proizvodnje energije in je s tem temelj naše energetske neodvisnosti.
Franc Bogovič,
poslanec v Evropskem parlamentu (EPP Group)
Naročnik objave je: Poslanska skupina EPP Group v Evropskem parlamentu.
Powered by Contextual Related Posts
