Naprej na vsebino

Koliko nas je stal teater ob sto dneh dela vlade in kaj smo pravzaprav izvedeli?

Minilo je sto dni dela vlade dr. Roberta Goloba. In čeprav bi težko rekli, da so bili ukrepi sprejeti do sedaj, presežek, je bila presežek zagotovo sama predstavitev teh dosežkov. Novinarska konferenca je potekala v prostorih AGRFT, vrhunec dogodka pa je bil pogovor Marcela Štefančiča s predsedniki koalicijskih strank: Robertom Golobom, Tanjo Fajon in Lukom Mescem. Marcel Štefančič, ki je ostal brez Studia City na RTV, je dobil neke vrste tolažilno nagrado – še pred začetkom pogovora je imel priložnost omeniti Janeza Janšo in Natašo Pirc Musar v istem stavku, nato pa je Robertu Golobu svetoval, naj gre na predčasne volitve, da dobi še več glasov.

Zanimalo nas je, kolikšen je bil honorar za vodenje »mini Studia City« na uradnem vladnem dogodku in iz Ukoma so nam prijazno odgovorili, da »g. Marcel Štefančič ni prejel nobenega honorarja za vodenje pogovora na predstavitvi dosežkov prvih sto dni dela vlade«.

Zanimalo nas je tudi, koliko sredstev je bilo porabljenih za organizacijo celotnega dogodka. Prejeli smo sledeči odgovor: »Glavnino dela v zvezi z dogodkom (organizacija dogodka, priprava scenarija, vsega video materiala, oblikovalskih rešitev, sloganov, moderiranje samega dogodka …) so v okviru svojih delovnih nalog opravili zaposleni na UKOM in v KPV, le za TV produkcijo dogodka smo najeli Televizijo Slovenija, ki je podobne prenose dogodkov zagotavljala tudi v času prejšnjih vlad (npr. v času slovenskega predsedovanja Svetu EU, covid novinarske konference, ipd.).

Prilagamo pregled vseh stroškov, povezanih z organizacijo dogodka ob sto dneh vlade:

  • AGRFT – najem Velike gledališke dvorane z osvetlitvijo: 1.410,00 EUR
  • RTV SLO – najem opreme in tehničnega osebja za produkcijo in prenos dogodka: 8.231,47 EUR
  • Display d.o.o. – najem video projektorja in projekcijskega platna: 1.043,10 EUR
  • JGZ Brdo – pogostitev: 1.468,00 EUR.«

Dobrih 12 tisočakov torej. Najverjetneje manj, kot bi si predstavljali ob ogledu spektakla. Zdaj, ko smo z denarjem opravili, se ozrimo v vsebino.

Ukrepi za omilitev draginje

Na vladi so pripravili paket omilitvenih in ciljno usmerjenih ukrepov na področju energetske in prehranske draginje, ki je zasnovana v treh stebrih: energetika, hrana in prehranske verige, nafta in naftni derivati. Ukrepi so podrobneje predstavljeni na spletnem mestu https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/ukrepi-za-omilitev-draginje/.

Marcel Štefančič, dr. Robert Golob, Tanja Fajon in Luka Mesec med pogovorom o sto dneh dela vlade. Vir slike: Vlada RS.
Marcel Štefančič, dr. Robert Golob, Tanja Fajon in Luka Mesec. Vir slike: Vlada RS.

Energetika in naftni derivati

Nekateri ukrepi so bili že sprejeti: znižanje DDV za dobave električne energije, zemeljskega plina, daljinskega ogrevanja in lesa za kurjavo (v veljavi do 31. maja 2023); omejitev cene električne energije in plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in v primeru plina tudi za druge skupine zaščitenih odjemalcev, kot so bolnišnice in domovi za starejše (omejitev bo vidna na oktobrskih računih) – po besedah Roberta Goloba, bo »račun za elektriko znašal, če živite v bloku, med 50 do 60 evrov na mesec«; regulacija cen 95-oktanskega bencina in dizla na bencinskih servisih zunaj avtocest in hitrih cest; pomoč gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina in energetski dodatek, do katerega bodo upravičeni prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter invalidi in revni zaposleni, o čemer smo že poročali.

Na področju energetike je bil na vladi že sprejet nov paket energetske zakonodaje, ki vključuje predloga novele zakona o oskrbi s plini in interventnega zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo ter predlog poroštvenega zakona za energetska podjetja, in naj bi bil v DZ predvidoma sprejet 13. septembra.

Hrana in prehranska veriga

S spremenjeno Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja je vlada zvišala znesek, do katerega se povračilo stroškov za prehrano med delom ne všteva v davčno osnovo. Neobdavčen znesek za delojemalca, ki je na delu prisoten štiri ure ali več, je po novem 7,96 evra.

Med ukrepe za prehransko varnost spada tudi propadli poskus odkupa pšenice (za ta ukrep je bilo namenjenih 12 milijonov evrov), ki ga je kot dosežek na novinarski konferenci v imenu ministrice Irene Šinko predstavil gospodarski minister Matjaž Han.

Zaradi rasti cen goriv, elektrike in repromateriala je vlada sprejela ukrepe v višini skoraj 22,5 milijona evrov, s katerimi bo pomagala kmetijskemu in ribiškemu sektorju pri soočanju z višjimi stroški proizvodnje in pridelave. Ali bo ta znesek zadoščal je retorično vprašanje.

V teku je spremljanje cen osnovnih živil pri trgovcih, ki ga za nekaj več kot 47.000 evrov z DDV opravlja ljubljansko podjetje April 8. Prvi rezultati spremljanja naj bi bili na voljo 15. septembra, kako točno si bomo s temi podatki lahko pomagali, še ni znano, znan pa je cilj: omejiti cene in s tem inflacijo.

Zunanja politika

Predvsem na tem področju se ja aktualna vlada najbolj najedla zarečenega kruha. Le nekaj obiskov v Bruslju je bilo potrebnih, da se je zunanja politika usmerila, kot so zapisali v sporočilu za javnost, »nazaj k jedrnim državam EU«. Podpiramo Ukrajino in nabavili bomo orožje.

»Ker je energetska kriza vseevropski izziv, se predsednik vlade kot strokovnjak s področja energetike zelo intenzivno vključuje tudi v iskanje rešitev na evropski ravni. Njegova prizadevanja, pobude in strokovnost je zaznala tudi vodilna revija s področja zunanje politike Foreign Policy. Na ravni EU se tako tudi po zaslugi Slovenije pripravljajo prvi ukrepi, ki bodo Evropejcem zagotovili mirnejši vstop v zimsko obdobje,« so zapisali v tem istem sporočilu za javnost, kar je nekako v skladu z izjavo premierja na novinarski konferenci »Mi sto dni delamo na tem, da preprečimo recesijo v Nemčiji.«

Člani Vlade RS na predstavitvi dosežkov prvih sto dni. Vir slike: Vlada RS.
Člani Vlade RS na predstavitvi dosežkov prvih sto dni. Vir slike: Vlada RS.

Zdravstvo

Koalicija je obljubila stabilizacijo razmer in zagotovitev zdravih temeljev slovenskemu javnemu zdravstvu – ali poenostavljeno: vsak bo imel dostop do osebnega zdravnika in čakalne vrste se bodo skrajšale – v ta namen bo država namenila 200 milijonov evrov. Na tem področju bi sicer težko rekli, da smo opazili kakršenkoli napredek. Tudi menjave vodstev zdravstvenih zavodov najverjetneje same po sebi ne zagotavljajo uspeha.

Ustanovljene so bile številne delovne skupine, ki pa bodo, razumljivo, potrebovale še kar nekaj časa, da bodo našle odgovore na zapleteno – zatečeno stanje.

Kar se tiče covida-19 se vlada zaenkrat še drži obljub, da restrikcij ne bo. Nobenih obvez, le številna priporočila, o katerih smo prav tako že poročali, ki se jih ali pa (večinoma) ne držimo. Kako bo to vplivalo na jesen in zimo bomo pa še videli.

Sprejeta je bila novela zakona o nalezljivih boleznih, izpolnili so koalicijsko zavezo za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države, ki so ga pripravili v Inštitutu 8. marec, so zapisali na vladi.

Med dosežki so na vladi navedli tudi spoštovanje pravne države, zaupanje v institucije in tesen dialog s civilno družbo, ki je še posebej tesen, če je ta civilna družba »prava«. Po požaru na Krasu so pripravili novelo zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, po kateri bodo gasilske in druge nevladne organizacije s področja zaščite, varovanja in pomoči ob aktiviranju državnega načrta dodatno financirani po urah, opravljenih s strani njihovih pripadnikov.

Med neuspehi, ali kot edini neuspeh, so govorci v pogovoru z Marcelom Štefančičem omenili nezmožnost ureditve razmer na RTV Slovenija. Vse ostalo je tako, kot mora biti.

Spoštljivost

»Pokazali smo, da se da delati drugače, da ni treba ustvarjati razkola, da ni treba ustvarjati kriz in da ni treba postavljati politike nad ljudi … Spoštljivost je zame temelj in ključen dosežek sto dni vlade,« je na dogodku ob sto dneh vlade povedal Robert Golob. Napovedal je, da bodo s tem načinom dela, ki je »antipod tega, kar smo videli prej«, nadaljevali.

In v ta namen so pripravljeni tudi pometati s tistimi, ki so »antipod« – kadrovanje, kjer je to le mogoče, v luči večjega spoštovanja in boljšega sodelovanja. Če ne razumete, kako gre to dvoje skupaj, brez skrbi, niste edini.

Če je spoštljivost glavni cilj, si bo pa spoštovanje treba se zaslužiti. In to bo z izjavami, kot je bila tista v Odmevih na RTV Slovenija v četrtek, 8. septembra 2022, v kateri je premier napovedal »lockdown« gospodarstva zaradi energetske krize, pomanjkanja energije in zaveze, ki je usklajena z EU, da Slovenija porabo plina zmanjša za 15 odstotkov – porabo bomo zmanjšali tako, da bomo določena podjetja čez zimo zaustavili in spomladi ponovno zagnali – in tista na novinarski konferenci ob sto dneh vlade, da smo s fašizmom najprej pometli doma, kar zahtevno delo.

Morda pa bomo po naslednjih osmih letih, ki si jih trenutna oblast obeta, res živeli v nekem povsem drugem svetu. Še pred tem pa nas, po besedah Tanje Fajon, čaka res težka zima.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice