Skip to content

Leto dni po velikem protestu v Ljubljani razlogov za proteste ni več?

Mineva leto dni od protesta v Ljubljani, na katerem so se zbrali nasprotniki takratne vlade Janeza Janše in protikoronskih ukrepov. Protest se je začel mirno, nato so se razmere zaostrile.

Spomnimo: zaradi vrha EU-Zahodni Balkan je v obdobju od 5. oktobra do vključno 6. oktobra 2021 veljalo omejeno gibanje. Vsled tega so policisti poskušali zbrane protestnike razgnati. Ker pozivi množici niso zadoščali, so uporabili represivna sredstva. Natančneje: več kot 400 plinskih nabojev in bomb, na različnih lokacijah pa tudi vodni curek s primesjo solzivca. Zaradi kršenja javnega reda in miru so pridržali 25 oseb.

Na neprijavljenih shodih brez znanega organizatorja za red skrbi policija

Dan pred protestom smo o pripravah nanj poročali tudi v Slovencu. »Policija je seznanjena z informacijami o načrtovanih javnih shodih v Ljubljani in okolici. Nobeden od teh javnih shodov doslej ni bil prijavljen na policijski postaji ali upravni enoti, kot to določa Zakon o javnih zbiranjih. Za udeležence to pomeni, da ni organizatorja, ki bi že vnaprej poskrbel za varnostne ukrepe, zato za red skrbijo policisti,« smo zapisali.

Ravnanje policije je bilo deležno mnogih kritik, Pravna mreža za varstvo demokracije je dan po protestu pozvala k ustanovitvi parlamentarne preiskovalne komisije glede ukrepanja policije na protestu, v tedaj opozicijskih strankah LMŠ, SD, Levici in SAB pa so vlado Janeza Janše pozvali k odstopu. Za preiskavo ukazov vodstva policije na protestu se je zavzel tudi Sindikat policistov.

Varuh človekovih pravic, ki ga je k preiskavi uporabe prisilnih sredstev policije med drugim pozval Mirovni inštitut, je v poročilu navedel, da je bilo ravnanje policije v določenih primerih in na protestih, zlasti na protestu, o katerem je govora v tem prispevku, nesorazmerno in zato nezakonito, zaradi česar so ga posredovali na Vrhovno državno tožilstvo v nadaljnjo obravnavo in preiskavo odgovornosti posameznih policijskih vodij. Da posameznikom, ki so bili na shodu glasnejši ali so širili vabila na shod po družbenih omrežjih, vloge organizatorja ni moč pripisati, je sklenilo Evropsko sodišče za človekove pravice.

Izredni nadzor še danes, leto dni po dogodku, preverja zakonitost, strokovnost ter spoštovanje človekovih pravic pri delu policije. Ministrica Tatjana Bobnar je dodatno odredila izredni nadzor nad delom policije pri varovanju protestov v zadnjih dveh letih. Poročilo nadzora lahko pričakujemo v začetku novembra.

V času nove vlade so protesti bolj izjema kot pravilo

Edini omembe vreden protest je bil v tem času družinski shod za zaščito otrok in družin, ki ga je kot organizator prijavil Aleš Primc. Razlog za shod je spremenjen Družinski zakonik, ki uzakonja možnost posvojitve otrok v razmerja LGBT, ukinja zakonsko zvezo žene in moža ter vzpostavlja pravno podlago za uvedbo ideologije LGBTQIA+ v vrtce in šole, so pojasnili organizatorji.

Protest. Nizozemce so na noge pognali načrti vlade za zmanjšanje izpustov dušikovega oksida, ki za kmete pomeni, da bi morali črede goveda zmanjšati za 30 odstotkov. Vir slike: The Brussels Times.
Nizozemce so na noge pognali načrti vlade za zmanjšanje izpustov dušikovega oksida, ki za kmete pomeni, da bi morali črede goveda zmanjšati za 30 odstotkov. Vir slike: The Brussels Times.

V Slovencu smo poročali o številnih protestnih shodih kmetov v EU in širše. Kmetje protestirajo zaradi nizkih odkupnih cen, visokih stroškov pridelave, pa tudi za samo pravico do kmetovanja (Nizozemce so na noge pognali načrti vlade za zmanjšanje izpustov dušikovega oksida, ki za kmete pomeni, da bi morali črede goveda zmanjšati za 30 odstotkov; v Kanadi so na nogah poljedelci zaradi napovedi zmanjševanja uporabe gnojili s ciljem zmanjševanja emisij; nemški kmetje protestirajo zaradi načrtovane omejitve uporabe FFS na približno 2 milijona hektarjev kmetijskih zemljišč).

Slovenski kmetje ne protestirajo. Zaenkrat še verjamejo, da se vlada trudi v njihov prid, kljub propadlemu odkupu slovenske pšenice, mlačnim odzivom na predlog Uredbe o trajnostni rabi FFS in napovedi neugodnih davčnih sprememb, zmanjšanega vračila trošarin in še in še.

Predsednik vlade dr. Robert Golob je v Odmevih RTV Slovenija v četrtek, 8. septembra 2022, napovedal »lockdown« gospodarstva zaradi energetske krize. Vir slike: zajem zaslona.
Predsednik vlade dr. Robert Golob je v Odmevih RTV Slovenija v četrtek, 8. septembra 2022, napovedal »lockdown« gospodarstva zaradi energetske krize. Vir slike: zajem zaslona.

Slovenski podjetniki prav tako ne protestirajo. Čeprav bi glede na paket predlogov, ki vsebujejo »popravke« davčne zakonodaje: Zakona o dohodnini, Zakona o trošarinah, Zakona o davčnem postopku, Zakona o finančni upravi in Zakona o davčnem potrjevanju računov, imeli mnogo razlogov za to. Prav tako bi lahko pričakovali, da bodo glasni ob napovedi predsednika vlade dr. Roberta Goloba, da lahko pozimi pričakujemo »lockdown« gospodarstva zaradi energetske krize, pomanjkanja energije in zaveze, ki je usklajena z EU, da Slovenija porabo plina zmanjša za 15 odstotkov. V povezavi s to napovedjo smo iz uredništva časopisa Slovenec na nekatera energetsko potrošna podjetja poslali prošnjo za komentar. Odgovorov nismo prejeli. Kot kaže, je veliko vnemo po protestih zamenjala velika apatija ali morda celo strah.

Občani slovenskih občin ne protestirajo, čeprav pogovori predstavnikov vlade z reprezentativnimi združenji občin o višini dviga povprečnine niso bili uspešni, kar pomeni, da bodo občine morale vsled podražitev ali pritisniti na občane in od njih pobrati več denarja, ali pa opustiti dejavnosti, ki niso zakonsko obvezne (sofinanciranje društev, opreme, infrastrukturne projekte itd.). Upokojenci ne protestirajo, kljub napovedi, da bodo naslednje leto vsi dobili (celih) 5 evrov več pokojnine.

Protest 5. oktober 2021. Vir slike: 24.ur, foto: Aljoša Kravanja.
Protest 5. oktober 2021. Vir slike: 24.ur, foto: Aljoša Kravanja.

Slovenci ne protestiramo ob enormnih dvigih cen elektrike, kljub temu, da naše reke še vedno tečejo, da NEK še deluje in da se iz termoelektrarn še kadi. Ne protestiramo, ko je glavni ukrep obvladovanja cen živil popis košarice, za katero je izbrano podjetje na razpisu dobilo 58.000 evrov. Ne protestiramo, ko vedno več podjetij odpoveduje uporabnikom oskrbo s plinom. Vse je mirno. Upam le, da zato, ker nam še vedno dobro gre, in ne zato, ker si protestirati v svobodi ne bi upali.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice