Skip to content

Velika Britanija z milijonskimi naložbami v razvoj laboratorijsko pridelane hrane

Vlada Velike Britanije bo namenila 12 milijonov funtov oziroma dobrih 13,5 milijonov evrov za vzpostavitev specializiranega inovacijskega središča, ki bo osredotočeno na tako imenovano celično agrikulturo.

Pri celični agrikulturi gre za to, da se tkiva izdelujejo zunaj telesa v postopku, ki se imenuje tkivno inženirstvo. Z drugimi besedami: živila živalskega izvora, kot je na primer mleko ali meso, je mogoče izdelati brez živali z uporabo mikrobov, kot so kvasovke ali bakterije. Laboratorijsko.

Tako naj bi preoblikovali proizvodnjo hrane in prešli na okoljsko, gospodarsko in družbeno trajnostni model, v katerem novi proizvodni sistemi dopolnjujejo tradicionalno proizvodnjo hrane.

Velika Britanija z milijonskimi naložbami v razvoj laboratorijsko pridelane hrane_slika1_Na videz skorajda ni razlik med naravnim in laboratorijskim mesom. Vir slike: Shutterstock.
Na videz skorajda ni razlik med naravnim in laboratorijskim mesom. Vir slike: Shutterstock.

Raziskovalci, ki bodo združeni v novem središču, se bodo ukvarjali tudi z razvojem živil, kot je trajnostno palmovo olje, s pomočjo postopka precizne fermentacije, o čemer smo se razpisali že tukaj.

Ta tehnika uporablja organizme, kot so kvasovke, za proizvodnjo jajčnih ali mlečnih beljakovin, ki so na las podobne naravnim in tako zagotavljajo okus in teksturo živil, kot so sir, meso in jajca, vendar brez uporabe živali.

Naložba v Središče za proizvodno celično agrikulturo (CARMA) je največja in najpomembnejša naložba britanske vlade v umetno ustvarjene beljakovine do zdaj, poroča portal Food Ingredients First. Središče, ki ga bo vodila Univerza v Bathu, bo delovalo sedem let.

Velika Britanija z milijonskimi naložbami v razvoj laboratorijsko pridelane hrane_slika2_Profesorica Marianne Ellis z oddelka za kemijsko inženirstvo na univerzi. Vir slike: Univerza v Bathu.
Profesorica Marianne Ellis z oddelka za kemijsko inženirstvo na univerzi. Vir slike: Univerza v Bathu.

»Zelo sem navdušena in hvaležna, da je EPSRC [Raziskovalni svet za inženirstvo in fizikalne znanosti, ki je odgovoren za dodeljevanje vladnih sredstev na tem področju] prepoznal priložnosti, ki jih nastajajoče področje celične agrikulture prinaša pri doseganju neto ničelne vrednosti in reševanju vprašanja zanesljive preskrbe s hrano,« je dejala profesorica Marianne Ellis z oddelka za kemijsko inženirstvo na univerzi.

Britanski državni sekretar za znanost, raziskave in inovacije George Freeman je dejal: »Do leta 2050 bomo morali na isti površini podvojiti svetovno proizvodnjo hrane, pri čemer moramo porabiti za polovico manj energije in vode. Tega ne moremo doseči s tradicionalnim kmetijstvom.«

Evropska unija za to področje prav tako namenja ogromne vsote denarja

Evropa se je medtem že pred nekaj časa uradno zavzela za prehod na alternativne beljakovine. Evropska komisija je v okviru Evropskega zelenega dogovora za obdobje 2021-2027 za zeleni prehod namenila 100 milijard evrov. Načrt vključuje naložbe v rastlinske in alternativne beljakovine.

Laboratorijsko meso podjetja Good Meat. Vir slike: Good Meat.
Laboratorijsko meso podjetja Good Meat. Vir slike: Good Meat.

Zunaj Združenega kraljestva in celinske Evrope je Singapur vodilni pri podeljevanju regulativnih dovoljenj za izdelke na celični osnovi. V začetku februarja so na primeru podjetju Good Meat odobrili razširitev postopkov proizvodnje laboratorijskega piščančjega mesa za prehrano ljudi.

V Združenih državah Amerike se prav tako premikajo v smeri komercializacije in premagovanja regulativnih ovir pri laboratorijski hrani.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice