Izvoz ukrajinskega žita bo nemoteno potekal še vsaj dva meseca, Rusija pričakuje izpolnitev svojih zahtev
Dogovor o izvozu ukrajinskega žita in drugih prehranskih izdelkov preko Črnega morja je bil dan pred potekom znova podaljšan za 60 dni. Podaljšanje bo Ukrajini še naprej omogočilo nemoten izvoz žita kljub konfliktu z Rusijo.
Odločitev je najprej sporočil turški predsednik Tayyip Erdogan, pozneje pa so ga potrdile še Rusija, Ukrajina in Združeni narodi. O podaljšanju za dva meseca se je govorilo že konec prejšnjega tedna, vendar je Rusija nato govorice zavrnila in zatrdila, da še niso sprejeli nobene končne odločitve.
Dogovor o žitu naj bi se prvotno iztekel v četrtek, zato se je gibanje ladij po koridorju v zadnjih dneh upočasnilo, po nekaterih poročilih pa se je skoraj popolnoma ustavilo.
»Podaljšanje je dobra novica za ves svet,« je v sredo novinarjem povedal generalni sekretar ZN Antonio Guterres.
Odziv Rusije
Iz Rusije so ob tem sporočili, da se glavno stališče Moskve glede sporazuma ni spremenilo. V zadnjih mesecih je namreč Rusija opozarjala, da se njen del dogovora ne uresničuje, zato sprva ni bila pripravljena podaljšati dogovora, če ne bodo izpolnjene številne zahteve glede njihovega kmetijskega izvoza.
Pred časom je rusko zunanje ministrstvo opozorilo, da ruska gnojila, »ki smo jih pripravili za brezplačno dostavo v najrevnejše države, še vedno ostajajo v pristaniščih različnih držav, pri čemer se ustvarjajo umetne ovire in zamude«.
»Potrjujemo izjavo turškega predsednika o dvomesečnem podaljšanju črnomorskega dogovora, ki je priložnost, da pomagamo zagotoviti svetovno prehransko varnost, ne z besedami, ampak z dejanji, da pomagamo predvsem državam, ki to najbolj potrebujejo,« je dejala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova in dodala, da je treba »neravnovesja« pri izvajanju sporazuma o žitu »čim prej odpraviti«.
Posledice in koristi dogovora
Po besedah ZN iz začetka aprila je enajst mesecev zniževanja cen prehrambnih izdelkov dokaz uspešnosti črnomorskega dogovora za izvoz žita, saj je 26,88 milijona ton živil iz Ukrajine po morskih poteh doseglo kar nekaj svetovnih pristanišč.
Vendar je bilo manj kot 12 odstotkov hrane namenjene Afriki, zato se afriške države še naprej borijo, da bi našle dovolj žita za prehrano svojega prebivalstva.
Nekatere države, kot sta Eritreja in Demokratična republika Kongo, ki sta več kot 80 odstotkov pšenice dobavljali iz Ukrajine in Rusije, iz pobude niso prejele niti ene pošiljke. Že februarja je na to opozarjala tudi Rusija.
Kljub temu je morda pomembno že samo to, da pobuda za izvoz žita sploh deluje, in ne to, kdo ima od nje koristi, je prepričana Monika Tothova, ekonomistka Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO).
»Čeprav gre nekaj blaga neposredno v države, ki nimajo dovolj hrane, v odprtem mednarodnem trgovinskem okolju dejanska destinacija ni pomembna,« je dejala za portal NutritionInsight. »Pomembno je, da blago teče in odhaja iz Ukrajine ter tako povzroča pritisk na znižanje svetovnih cen, kar koristi vsem potrošnikom. Pošiljanje tega blaga prispeva k stabilizaciji svetovnih trgov,« je še dodala.
Powered by Contextual Related Posts
