Skip to content

Dogovor o izvozu žita iz Ukrajine se po enem letu še vedno sooča z negotovostjo, mu tokrat grozi prekinitev?

Posledice dogovora so očitne. Iz pristanišč je bilo odpeljanih na milijone ton živil, kar je ublažilo pomanjkanje hrane na svetovni ravni in (ponekod) stabiliziralo cene.

Približno leto dni je minilo odkar je bil sklenjen sporazum med Rusijo in Ukrajino, ki omogoča izvoz žita in drugih prehranskih izdelkov iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč. Pri dogovoru so takrat sodelovali tudi Združeni narodi in Turčija.

Posledice dogovora so očitne. Iz pristanišč je bilo odpeljanih na milijone ton živil, kar je ublažilo pomanjkanje hrane na svetovni ravni in stabiliziralo cene.

Po podatkih ZN je bilo prek morskega koridorja v 45 držav na treh celinah izvoženih več kot 32 milijonov ton živilskih proizvodov. Poleg tega so se cene hrane od marca 2022, ko so bile rekordno visoke, znižale za 23 odstotkov.

Dogovor: Prek morskega koridorja je bilo izvoženih več kot 32 milijonov ton živilskih proizvodov. Vir slike: ABC.
Prek morskega koridorja je bilo izvoženih več kot 32 milijonov ton živilskih proizvodov. Vir slike: ABC.

Seveda pa bi bilo preveč lepo, če bi vse potekalo gladko, zato so se tudi tukaj pojavile težave. Od tega, da je Rusija opozarjala kako se njen del dogovora ne izpolnjuje, do tega, da naj bi večina izvožene hrane dosegla zgolj dovolj preskrbljene države, kot je na primer Kitajska, in ne najrevnejših delov sveta.

Dogovor so države navadno obnavljale na nekaj mesecev in le še nekaj dni nas loči od datuma, ko bo potrebno novo podaljšanje. Še vedno pa ni jasno, ali se bo to tudi zgodilo.

Neizpolnjevanje ruskega dela dogovora

Kot omenjeno, so z dogovorom najmanj zadovoljne ruske oblasti, ki so v zameno za prost pretok hrane zahtevale tudi prost pretok ruskega amonijaka, normalizacijo ruskega kmetijskega izvoza in odmrznitev finančnih dejavnosti, povezanih s trgovino s hrano.

»Večkrat smo slišali izjave Ruske federacije, ki je dejala, da ni imela nobene koristi in da je čas potekel,« je dejal Martin Griffiths, namestnik generalnega sekretarja za humanitarne zadeve in koordinator za nujno pomoč pri ZN.

Dogovor: Martin Griffiths, namestnik generalnega sekretarja za humanitarne zadeve. Vir slike: ZN.
Martin Griffiths, namestnik generalnega sekretarja za humanitarne zadeve. Vir slike: ZN.

»No, kot je jasno povedal generalni sekretar, nas to seveda ne odvrača od tega, da bi si po najboljših močeh prizadevali za obnovo. Svet je videl pomembnost črnomorske pobude, to ni nekaj, kar bi lahko zavrgli.«

Združeni narodi so sicer večkrat pozvali, naj se dovolijo koncesije za ruski izvoz gnojil in amonijaka, kar bi olajšalo posredovanje pri sklenitvi sporazuma.

»Generalni sekretar ZN je poudaril pomen povečane dobave gnojil in amonijaka za zagotavljanje svetovne prehranske varnosti. Vendar do zdaj v okviru pobude ni bilo izvoženega še nič gnojila ali amonijaka,« sporočajo iz organizacije.

Obstajalo naj bi tveganje za kratkotrajno prekinitev

Medtem je vir iz Turčije za rusko tiskovno agencijo TASS potrdil, da obstaja tveganje za kratkotrajno zaustavitev sporazuma, vendar je popolna prekinitev malo verjetna.

Dogovor: Obstajalo naj bi tveganje za kratkotrajno prekinitev dogovora. Vir slike: ZN.
Obstajalo naj bi tveganje za kratkotrajno prekinitev dogovora. Vir slike: ZN.

»Iz ruske strani prihajajo izjave, da ni razloga za podaljšanje sporazuma. Kot kaže, gre za začasne težave – v zvezi z dogovorom je že prišlo do krize. V najslabšem primeru se lahko zdaj za kratek čas prekine, vendar bo spet začel delovati,« je dejal vir.

Rusija je 18. maja pristala na podaljšanje sporazuma za 60 dni, vendar je hkrati opozorila, da bo to obdobje namenjeno ocenjevanju dosedanjega izvajanja ruskih zahtev.

Februarja je namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Veršinin podaljšanje dogovora označil za »nerazumno«, tik za tem pa se je država odločila za podaljšanje. Novembra pa se je Rusija že umaknila iz pogajanj, nato pa se je v zadnjem trenutku ponovno pridružila in podpisala 120-dnevno podaljšanje.

Turški predsednik Tayyip Erdogan je konec tedna dejal, da se z Rusijo pogaja o podaljšanju sporazuma in da bo ruski predsednik Vladimir Putin avgusta Turčijo tudi obiskal.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

E-Študentski servis: »Zakaj je letos še večja ponudba del kot lani?«

Pri študentskem servisu opažajo povišano povprečno urno postavko, prav tako pa je večja tudi ponudba študentskih del.

Prijava na e-novice