Živila rastlinskega izvora so v šestih evropskih državah – Nemčiji, Franciji, Italiji, Nizozemski, Španiji in Združenem kraljestvu leta 2023 dosegla promet v višini 5,4 milijarde evrov, kar je 5,5 odstotka več kot leto prej. Poleg tega se je obseg prodaje povečal za 3,5 odstotka. Skupna prodaja se je povečala v štirih od šestih preučevanih držav. To je pokazala analiza inštituta Good Food .
Nemčija ima daleč največji maloprodajni trg za živila rastlinskega izvora med šestimi državami, zajetimi v raziskavi, in še naprej beleži močno rast, ki jo v veliki meri spodbuja prodaja izdelkov z lastno blagovno znamko supermarketov in diskontnih trgovin.
Rastlinsko mleko in pijače trenutno vodijo v tem sektorju, saj so leta 2023 predstavljali 41 odstotkov celotne vrednosti prodaje živil na rastlinski osnovi. Sledi rastlinsko meso s 36,8 odstotka, medtem ko smetana in sir beležita najhitrejšo rast.
Največ rastlinskega mesa in mleka zaužijejo v Nemčiji. Vir slike: Adobe.
Nemški maloprodajni trg rastlinskih živil je bil leta 2023 vreden 2,2 milijarde evrov, podatki pa kažejo, da tamkajšnji potrošniki kupujejo vedno več živil rastlinskega izvora, saj se je prodaja med letoma 2022 in 2023 povečala za osem odstotkov po vrednosti, devet odstotkov v prodaji na enoto in 11 odstotkov v količini.
V Italiji je povpraševanje po živilih rastlinskega izvora ostalo stabilno, medtem ko se je vrednost prodaje med letoma 2022 in 2023 povečala za osem odstotkov na 641 milijonov evrov, deloma zaradi inflacije.
Podatki o prodaji medtem kažejo, da potrošniki v Združenem kraljestvu kupujejo manj živil rastlinskega izvora, pri čemer se je med letoma 2022 in 2023 obseg prodaje zmanjšal za devet odstotkov, vrednost prodaje pa za tri odstotke. Podobno je tudi na Nizozemskem.
Priljubljenost rastlinskih proizvodov ne kaže znakov upadanja. Vir slike: The Grocer.
»Priljubljenost rastlinskih proizvodov ne kaže znakov upadanja. Njihova priljubljenost na svetovni ravni zelo hitro narašča. Rastlinski izdelki niso več omejeni le na vegetarijance ali vegane, temveč postajajo privlačni za širše skupine potrošnikov,« je za Food Ingredients First povedala Sandy de Houwer, globalna direktorica marketinga za alternativne rešitve za meso in mlečne izdelke pri podjetju Cargill.
Močno predelana živila lahko negativno vplivajo na zdravje srca
Medtem nekateri strokovnjaki opozarjajo na previdnost. Junijska analiza vplivov rastlinskih ultra obdelanih živil na zdravje je pokazala, da lahko predstavljajo večje tveganje za bolezni srca in ožilja v primerjavi z manj obdelanimi rastlinskimi živili.
V raziskavi, ki jo je vodila Univerza v São Paulu in pri kateri je sodeloval Imperial College v Londonu, so bili uporabljeni podatki več kot 118.000 ljudi. Po ugotovitvah je rastlinska prehrana sicer povezana z manjšim tveganjem za nastanek bolezni, na splošno pa je bila ultra predelana hrana povezana s slabšimi zdravstvenimi rezultati.
Močno predelana rastlinska hrana je lahko slaba za zdravje srca. Vir slike: BBC.
Ugotovili so, da je bilo uživanje rastlinske ultra predelane hrane povezano s 7-odstotnim povečanjem tveganja za bolezni srca in ožilja v primerjavi z uživanjem nepredelane rastlinske hrane. Ugotovili so tudi, da je bilo uživanje vse ultra predelane hrane (živalske in rastlinske) povezano z večjim tveganjem za bolezni srca in ožilja ter smrtjo zaradi teh bolezni.
»Kljub temu, da so ta živila rastlinskega izvora, lahko zaradi svoje sestave in načinov predelave prispevajo k dejavnikom tveganja, kot sta dislipidemija in hipertenzija,« je pojasnila dr. Fernanda Rauber, raziskovalka na USP in galvna avtorica študije.
»Aditivi za živila in industrijska onesnaževala, ki so prisotna v teh živilih, lahko povzročijo oksidativni stres in vnetja, kar še poveča tveganja.« Rauber dodaja, da je pomembno, da se pri rastlinskih dietah upošteva tudi stopnja predelave, ne le zmanjšanje uživanja mesa in drugih živalskih izdelkov.