Prejšnji mesec se je hrana na svetovnem trgu še pocenila, cene sladkorja ne popuščajo
Mesec je naokrog in Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je posodobila indeks, s katerim sledijo svetovnim cenam hrane.
Kot kaže, se je hrana v mesecu maju pocenila in tako po enem mesecu stabilnosti ponovno vzpostavila padajoči trend. Seveda se poraja vprašanje, kdaj in če sploh bomo videli zrcaljenje tega trenda tudi na trgovinskih policah v Sloveniji.
Indeks cen hrane FAO je tako maja v povprečju znašal 124,3 točke, kar je za 2,6 odstotka manj kot mesec pred tem in 22,1 odstotka manj od najvišje vrednosti, ki jo je indeks dosegel marca 2022.
Poglejmo vseh pet kategorij živil, ki jih spremljajo pri FAO. Žita so se maja pocenila za 4,8 odstotka in tako dosegla za 25,3 odstotka nižjo vrednost kot pred enim letom. Mednarodne cene pšenice so se na mesečni ravni znižale za 3,5 odstotka, kar je bila predvsem posledica napovedi zadovoljive svetovne oskrbe v prihajajoči sezoni in pa podaljšanja črnomorskega sporazuma o izvozu žita.
Zaradi ugodnih napovedi glede pridelka v Braziliji in Združenih državah Amerike se je pocenila tudi koruza in sicer za kar 9,8 odstotka. Padle so tudi cene ječmena in sirka za 9,5 oziroma 9,7 odstotka. Cene riža so ubrale drugo pot in se nekoliko povišale, predvsem zaradi šibkih zalog v nekaterih izvoznih državah.
Druga kategorija živil, ki jo predstavljajo rastlinska olja, se je v maju prav tako pocenila in sicer za 8,7 odstotka. Rastlinska olja so tako za skoraj 50 odstotka cenejša kot pred enim letom.
Palmovo olje se je maja pocenilo zaradi šibkega uvoza in povečanja proizvodnje v glavnih državah. Cene sojinega olja so padle že šesti mesec zapored, k tem pa sta v veliki meri prispevala pritisk obilnega pridelka soje v Braziliji in povečanih zalog v ZDA. Prav tako so padle cene repičnega in sončničnega olja.
Za 3,2 odstotka so bili maja cenejši tudi mlečni izdelki. S tem so cene dosegle za 17,7 odstotka nižjo raven kot pred enim letom. Strm padec so pri FAO zabeležili predvsem pri mednarodnih cenah sira, saj je sezona prinesla bogato proizvodnjo mleka na severni polobli. Po drugi strani so se po desetih zaporednih mesečnih padcih okrepile mednarodne cene mleka v prahu, saj so se povečali nakupi s strani severnoazijskih kupcev. Cene masla so se le rahlo zvišale.
Meso in sladkor pa sta se v povprečju podražila. Meso je bilo dražje za okrogel odstotek, kar pomeni že četrto zaporedno mesečno rast. Kljub temu je še vedno 4,1 odstotka cenejše kot lani.
Mednarodne cene perutninskega mesa so se maja še naprej zviševale zaradi še vedno velikega povpraševanja, zlasti iz Azije, in nekaterih pomislekov glede morebitnih kratkoročnih težav pri oskrbi zaradi razširjenih izbruhov ptičje gripe. Svetovne cene govejega mesa so se rahlo zvišale, k čemur sta prispevala večje svetovno povpraševanje.
Cene prašičjega mesa so se zvišale že četrti mesec zapored, čeprav le minimalno. Medtem so se svetovne cene ovčjega mesa znižale zaradi velike razpoložljivosti izvoza iz Oceanije.
Cene sladkorja so se v maju ponovno okrepile, tokrat za 5,5 odstotka in tako dosegle za kar 30,9 odstotka višje vrednosti kot pred letom dni.
Vse večja zaskrbljenost glede tega, kako bi lahko razvoj pojava El Niño vplival na pridelek v naslednji sezoni, je skupaj z manjšimi svetovnimi razpoložljivimi količinami v pretekli sezoni, predstavljala glavni razlog za povišanje cen.
K zvišanju svetovnih cen sladkorja so prispevale tudi zamude pri odpremi zaradi močne konkurence soje in koruze v Braziliji. Vendar so pozitivni obeti za pridelek sladkornega trsa v Braziliji za leto 2023 skupaj z boljšimi vremenskimi razmerami, ki so ugodno vplivale na potek žetve, preprečili večjo mesečno rast cen. Nižje mednarodne cene surove nafte in znižanje cen goriva v Braziliji so dodatno prispevali k omejitvi povišanja cen.
