Mednarodni dan mladih: Kako mlada je Slovenija?

Danes po vsem svetu praznujemo mednarodni dan mladih. Kakšni so mladi Slovenci in k čemu stremijo?

Da bi odprli poglobljene razprave o problematiki mladih in spodbudili razmišljanje o pomenu mladih v družbi, so Združeni narodi leta 1999 razglasili 12. avgust za mednarodni dan mladih. Vsako leto se odprejo debate na določeno tematiko, povezano z mlajšim prebivalstvom; letos je vodilna tema vključenost mladih v različne oblike delovanja na lokalni, državni in globalni ravni.

Koliko mladih je v Sloveniji?

Kot »mladi prebivalci« so označeni tisti, ki so stari od 15 do 29 let. Glede na delež mladega prebivalstva se Slovenija postopno stara; od osamosvojitve Slovenije se je število mladih prebivalcev najbolj drastično zmanjšalo med letoma 2002 in 2011. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo Slovencev iz omenjenega starostnega razreda v začetku leta 2020 okrog 310.000, ob osamosvojitvi Slovenije pa je bilo mladih pri nas kar 430.000. Najnovejše projekcije prebivalstva kažejo na počasen upad trenutnega števila mladih v Sloveniji; po letu 2080 naj bi bilo število mladih v Sloveniji najmanjše, znašalo pa naj bi okrog 280.000 prebivalcev.

Vse več mladih se dolgo izobražuje, zaposli pa vse pozneje

Popisa prebivalstva iz let 1991 in 2018 sta pokazala, da se je od osamosvojitve Slovenije znatno povečal delež mladih v izobraževanju, saj je bilo leta 2018 kar 95,5 odstotka mladega prebivalstva med 15-tim in 18-tim letom vključenih v izobraževanje, 53,5 odstotkov Slovencev med 19-tim in 23-tim letom pa je študiralo. Doživeli smo nekolikšen upad pri zaposlenosti mladih: leta 2018 je bilo zaposlenih 80,6 odstotkov 29-letnikov in 55,4 odstotkov 25-letnikov, leta 1991 pa 89,5 odstotkov 29-letnikov in kar 82,2 odstotkov 25-letnikov. Tisti, ki so zaposleni, največkrat najdejo storitvene poklice oz. se zaposlijo v prodaji. Mladi predstavljajo relativno velik del vseh zaposlenih pri poklicih za neindustrijski način dela, vojaških poklicih, poklicih za preprosta dela ter različnih industrijskih poklicih. Najmanjkrat se zaposlujejo v kmetijstvu ali opravljajo menedžerske poklice oz. zasedajo visoka uradniška delovna mesta v javni upravi.

Vrednote mladih se spreminjajo

Omenjeni podatki kažejo na to, da mladi vse bolj vrednotijo izobrazbo in so zanjo pripravljeni žrtvovati nekaj let več, kakor je bilo to običajno pred tridesetimi leti. Pri iskanju stalnega poklica se jim mudi nekoliko manj, saj se zavedajo, da v mnogih strokah »več znanja več velja«, tudi kar se tiče plač. Omenjeni dejstvi najmočneje podpira podatek o relativno nizki zaposlenosti 25-letnikov, ki namiguje na vse pogostejšo izbiro podiplomskega študija namesto takojšnje zaposlitve. Posledično imamo dandanes veliko več petindvajset- in devetindvajsetletnic, ki (še) niso rodile, in visoko število mladih, ki še nimajo lastne družine, marveč živijo s primarno družino. To ne pomeni, da mladi dandanes niso samostojni ali da nimajo družinskih vrednost, temveč si pri iskanju službe zastavljajo višje cilje, posledično pa ne hitijo z ustvarjanjem nove družine, dokler ne najdejo stalne zaposlitve in stalnega prebivališča.

Za mlade v Sloveniji je značilno, da se nagibajo k intelektualnim vrednotam in da jih veliko bolj kakor mnoge starejše skrbi za globalno prihodnost. Prihajajo generacije, ki podpirajo drugačnost, ki jih skrbi za okolje, ki se jim pobijanje živali ne zdi opravičeno, ki se politično udejstvujejo. Morda so današnji mladi nekoliko manj fokusirani na rano urejanje svojega osebnega življenja, ker se toliko več posvečajo širjenju svojih obzorij in spreminjanju sveta, hkrati pa se veliko bolj kot nekdanje generacije zavedajo svojega vpliva in pomembnosti njihovega majhnega glasu v globalnem zboru, katerega revolucionarni napevi iz sveta postopno odganjajo rasizem, homofobijo, ksenofobijo, tiranijo, specizem, anti-feminizem, nasilje, suženjstvo, onesnaževanje in druge oblike zla, s katerimi so se mnogi pripadniki starejših generacij, z olepšanim izrazom, sprijaznili.

Slovenija bo postala mlajša

Generacija mladih se glede svojih razmišljanj bistveno razlikuje od starejše generacije, v čigar rokah trenutno leži slovenska politika, gospodarstvo, umetnost, šolstvo, zdravstvo, sociala in druga področja, ki najbolj vplivajo na življenja Slovencev. Zato lahko pričakujemo, da bodo mladi, ko pride do menjave vodilne generacije, vnesli svoje odprte poglede pri oblikovanju nove(jše) Slovenije in jo v nekaterih pogledih korenito predrugačili. Kljub globalni orientaciji imajo mladi Slovenci radi svojo državo in je ne bodo pustili vnemar; v njihovem najboljšem interesu je, da spremenijo razmere v naši državi tako, da se bo izboljšala dobrobit vseh državljanov, ne da bi bilo treba za to oskruniti okolje, krepiti antagonizem med našim in drugimi narodi ali zanemarjati potrebe sveta kot celote.