Molzišče za drobnico

Molzišče je običajno najdražje postavka na kmetiji, katera se ukvarja s pridelavo mleka. Posebej je to res pri mlečni drobnici, saj sta cena in kakovost molzišča zelo povezani postavki. In ker je denarja pri reji mlečen drobnice malo, so molzišča pri drobničarjih navadno bolj skromna. Najbolje, da pri načrtovanju in izvedbi molzišča ni improvizacij. Kar je še zelo pomembno je, da ovce ali koze pridejo v molzišče s čimbolj čistimi vimeni.

Preberite tudi:

Ovčerejska kmetija Jelinčič s turistično dejavnostjo

Kozjerejska kmetija Flutač

Ovčerejska kmetija Jurc

Namen prispevka je kratek, a celovit pregled molzišč in postopkov za molžo drobnice. Upamo, da bo kateri izmed rejcev mlečne drobnice našel kaj uporabnega zase, ravno tako upamo, da bomo drugim rejcem drobnice in domačih živali približali prirejo mleka z drobnico.

Porabnikom mleka drobnice in mlečnih izdelkov iz slednjega bi radi predstavili to naporno vejo živinoreje, poglobili njihovo znanje o pridobivanju mleka in dvignili njihovo vrednotenje izdelkov iz mleka drobnice. Če se bo kdorkoli zaradi sporočil iz tega prispevka odločil za rejo mlečne drobnice, bo naš trud stokratno poplačan.

Molzišča v Sloveniji

Stanje pri molziščih za drobnico v Sloveniji ni preveč dobro. Celo kmetje, ki molzejo par sto ovc, imajo molzišča velikokrat zelo improvizirana. To so včasih kar molzišča za krave, prirejena molži drobnice. Različne firme in različni ponudniki molzišč za drobnico v Sloveniji so pri postavitvi in vzdrževanju le teh različno uspešni.

Molža je zahteven postopek v reji mlečne drobnice. Pravzaprav je eden najzahtevnejših, posebej ker ga je treba opraviti dva krat dnevno, vse dni vsaj šest mesecev na leto. Marsikdo v Sloveniji molze drobnico že devet mesecev, zunaj naši meja pa je to obdobje zelo različno od pokrajine po pokrajine – od tri do deset mesecev molže na leto.

Pravilna molža

Prva stvar, ki je pomembna pri molži drobnice je higiena. V vsakodnevnem življenju z drobnico je pri molži zelo odločilna hitrost molznika oziroma čas molže vseh molznic. Ta je odvisna tudi od hitrosti iztoka mleka pri ovcah ali kozah. Trajanje molže na posamezno ovce je okoli dve minute, na kozo okoli pet minut, pri kravi osem minut – gre za tako imenovano fiziološko molžo, torej molžo, ki traja ob prisotnosti zadostne koncentracije hormona oxitocina v krvi.

Vrste molzišč

Naj naštejemo vrste molzišč, njihove prednosti in slabosti ter zmogljivosti. Najstarejša vrsta molže, kot je vsakemu izmed nas poznano, je sesanje. Od tod ime za razred sesalcev, najbolj razvito skupino v živalskem svetu. Sesanje je zelo čist postopek, saj imajo živali na prostem posebno čista vimena in mladiči dobijo toplo, čisto mleko neposredno iz njih.

V reji drobnice je sesanje zelo uspešno, saj mladiči opravijo vse delo sami, hitro (sesanje traja par sekund) in največkrat uspešno. Sproščanje oksitocina je pri sesanju najbolj uspešno, vendar sesanje ne daje mleka za človeka. Postopek je praktično brezplačen.

Ročna molža drobnice je postopek, ki se je v tisočletjih razvil do podrobnosti. Palčenje (molža ovc s spodvihanim palcem) je bilo v Zgornje Soški dolini običajen način molže bovške ovce. Na planinah so poznali »mužo« poseben prostor za molžo ovc, ki je imel s premičnimi vrati ločen prostor za molznike od prostora, kjer so ovce čakale na molžo.

Štirje molzniki so sedali v dveh vzporednih vrstah, ovce so prihajale med tema dvema vrstama molznikov. Dvema novinca za začetno molžo sta sledila dva izkušena molznika za izmolzevanje. Vsak je molzel v svoj »kembač«, pomolzli so do 400 ovc dvakrat dnevno.

To je bilo utrudljivo delo, po naporih primerljivo s strižno ovc in se danes še zelo redko kje uporablja. Ročna molža koz je malo manj naporna, a je primerna samo za manjše število koz. Stroški, če ne upoštevamo vrednosti dela, so nizki.

Molzni stroj je nasprotno od ročne molže še marsikje v uporabi. Opremljen je od ene molzne enote do štirih molznih enot in dobro nadomestilo za ročno molžo. Dober molznik, z dobrim molzni strojem, lahko pomolze tja do petdeset plemenic. Molzni stroj ni zahteven za vzdrževanje, je največkrat prevozen in nezahteven za pranje. Vrednost dobrega molznega stroja je okoli 1.000 evrov.

Naslednja dva načina molže za drobnico skoraj ne prideta v poštev, ker sta največkrat namenjena kravam na privezu oziroma molznicam na privezu. Prvi način je molža v vrč, ki zahteva vakuum vod. Je precej podoben molži z molznim strojem s tem, da je vakuum tu bolj uravnan in hrup vakuumske črpalke veliko manjši. Molža z molznimi enotami zahteva poleg vakuum voda napeljavo še mlekovoda v hlevu. Odpade prenašanje težkih vrčev polnih mleka, a zahteva več čiščenja, saj je nujno mlekovod in molzne enote oprati po vsaki molži.

Molzišče je za mlečno rejo po našem mnenju in izkušnjah mnogih rejcev drobnice najboljša možnost za molžo ovc in koz (tu ne obravnavamo molžo lam, alpak, kot tudi ne molžo oslov, konj ali goveda ampak upoštevamo nam dostopne izkušnje in možnost prehoda iz teh vrst domačih živali na molžo ovc).

Molzišče za drobnico, oziroma prostor za molznika, je lahko v poglobljenem hodniku ali pa so molznice na ploščadi in molznik na tleh – enotna višina tal v vsem molzišču. Lahko gre celo za prevozno molzišče, ki je pri drobnici seveda vedno dvignjeno.

Molzišče, ki ima za moznika poglobljen hodnik, molznice pa so na ravni tal molzišča je bolj običajno pri kravah, čeprav je kar nekaj molzišč za drobnico v Slovenji narejeno po tej ureditvi. Lahko so plemenice samo na eni strani tega hodnika ali na obeh straneh. Ta izvedba molzišča mora imeti izgotovljen dober odtočni sitem v poglobljenem hodniku, saj največ odpadne vode pri pranju molzišča odteče prav v ta hodnik.

Bolj običajna izvedba v molziščih za drobnico je dvignjen oder, na katerega se molznice povzpnejo po eni strani, po drugi strani pa se spustijo nazaj na tla molzišča. Boljše izvedbe imajo sprednjo pregrado premično, ki jo molznik po končani molži ene skupine ženskih živali s pritiskom na gumb lahko dvige in s tem omogoči zelo hitro izpraznjenje molzišča s pomolzenimi živalmi. Tudi ta oblika ima lahko oder na eni ali na obeh straneh molznika. Dobra postavitev pregrad za premikanje ženskih živali na prostor za molžo je pri tej izvedbi nujna.

V teh molziščih brez težav pomolzemo par sto ženskih živali v dveh, treh urah. Več živali ali zahteva po krajšem času molže terjajo daljše molzišče, kar ima za posledico višji strošek investicije in več molznikov vključenih v samo molžo. Cene takih molzišč so od 20.000 evrov naprej – odvisno o zasnove in števila molznih mest. Nekateri proizvajalci so pripravljeni narediti molzišče tudi na »doma narejen« okvir, kar znano zmanjša stroške molzišča. Za to različico je potrebno imeti precejšnje znanje o molziščih, a tudi »doma narejen« okvir ima svojo ceno in seveda trajnost. 

Prevozno molzišče je zelo zanimivo, saj ga lahko uporabljamo na pašnikih – celo ko so ti med seboj kar precej oddaljeni. Potrebno električno energijo v zadnjem času zagotavljajo dobre fotocelice na strehi in zmogljiv akumulator. V vsak primeru moramo zagotoviti dovolj čiste vode za pranje mlekovoda in premisliti hlajenje mleka takoj po molži. Nekateri projekti, pri katerih lahko pričakujemo sofinanciranje, zahtevajo popoln nesmisel: v primeru postavitve prevoznega molzišča poleg hleva mora slednji imeti uporabno dovoljenje. Cena prevoznega molzišča za 15 plemenic je približno 20.000 evrov.

Ostane še rotolaktor, ki spada med molzišča in je velikokrat uporabljen pri mlečnih ovcah, še večkrat pri mlečnih kozah, ko gre za velike trope od petsto do tisoč molznic. Rotolaktor omogoča veliko delavno intenzivnost in je največkrat opremljen z avtomatskih snemanjem molznih enot. Njegova vrednost je precej preko 100.000 evrov in je praktično nedostopen večini slovenskih rejcev mlečne drobnice.

Za uporabo robotov pri molži drobnice še nismo slišali ne dvomimo pa, da kakšni industrijski velikani ne načrtujejo bodočega razvoja v to smer.

Sestavni deli molzišča

Na kratko bomo opisali sestavne dele molzišča. Srce vsakega molzišča je vakuumska črpalka, ki je dandanes po pravilu oljna s kelvar ploščami. Mlekovod, vakuum vod in vod za pranje mlekovoda so glavne žile naše sestave. Začetek teh žil predstavlja molzna enota, ki je sestavljena iz  kolektorja, sesnih čaš (pri novejših sistemih za molžo drobnice so sesne čaše prozorne) in sesnih gum sedaj po pravilu iz teflona.

Reliser ventil, v zadnjem času imenovan tudi sprejemnik (reciver), skrbi za ločitev mleka iz vakuumskega okolja. Ventil za preprečevanje povratnega toka mleka bi lahko imenovali žilna zaklopka. Za podoben namen služi sanitarni lonec. Vakuumski ventil služi za pravilno višino vakuuma.

Pulzator, sedaj se uporabljajo skoraj izključno elektronski pulzatorji, je spodbujevalec srca. Črpalka za mleko je namenjena dvigu mleka iz reliser ventila v hladilno cisterno.

Molzišča za drobnico so lahko opremljena z marsikakšnimi dodatki. Precejšnji standard zanje je sistem za pokladanje močne krme, ki olajša navajanje plemenic na molžo. Pri drobnici je velikokrat v uporabi stiskanje živali na molzišču. Po prihodu na molzišče hidravlika stisne živali tako, da je čim manj prostora med njimi in molznikom. Živali tako nimajo prostora za premikanje in morajo mirno počakati na konec molže.

Vse več se uporablja prednji izhod živali iz molzišča, ki omogoča njihov hitri izhod in s tem krajši čas molže. Vsa molzišča imajo imeti od molznika nadzorovana vrata za prihod in odhod živali, za zapiranje živali na molzišče. To je lahko urejeno ročno ali preko daljinskega upravljanja. Pred in včasih za molziščem morajo biti postavljene različne vrste lovilnih pregrad, ki pomagajo pri nadzorovanju vhoda in izhoda ovc ali koz v/iz molzišča.

Postavitev molzišča mora biti skrbno načrtovana, saj gre za veliko naložbo s stališča kmetije. Tudi če gre za obstoječ objekt je prva faza načrt stavbe. Pri postavitvi nove stavbe za molzišče je načrt sam po sebi umeven. Seveda mora v njej biti predviden prostor za samo molzišče; prostor za mlekarnico kjer bo hladilni bazen; skladišče materiala: detergenti, papiren brisače, razkužilo, rezervni deli in še kaj bi se našlo; pisarna mora biti vsaj podatkovno povezana s molziščem posebno v primeru zajema sporočil po vsaki plemenici posamezno. Nekatera molzišča, posebej rotolaktorji, imajo celo neposreden pogled iz pisarne na rotolaktor.

Nadaljnja odločitev pri vlaganju v molzišče mora biti o vrsti le tega in tudi o spremljevalni opremi. Spodaj ležeči mlekovod (zgornjega tako ni več) je postal pravilo, saj samo ta omogoča zbiranje mleka v reliser ventilu s prostim padom in s tem zelo visoko kakovost mleka.

Ko so jasna ta izhodišča se lahko posvetimo izbiri proizvajalca, pri čemer moramo primerjati cene in kakovost. Izdelava naložbenega načrta naj bi bila sestavni del postavitve molzišča. Lahko gre za elaborat napisan na eni strani, vtem ko v primeru kandidiranja na kakšnem razpisu sami razpisni pogoji predpisujejo obliko.

Če se odločimo za napravo novega molzišča za drobnico, je nujno načrtovati čas izvedbe. Zima, čas ko so ovce in koze v glavnem presušene, je za tak poseg najbolj primeren. Samo razpisi za naložbe v kmetijstvu pogosto »pozabijo« na take podrobnosti. Nujno moramo uskladiti zidarska dela s postavitvijo okvira. Ko je okvir za molzišče na svojem mestu in se je beton okoli njega dobro strdil, lahko strokovnjaki namestijo molzišče.

V primeru odločitve za molzišče na odru in izdelavo odra iz kovine ali lesa se ta postopek poenostavi. Svetujemo, da rejec drobnice sodeluje pri postavitvi molzišča, saj to poglobi njegovo razumevanje o delovanju molzišča. Po postavitvi pride na vrsto pranje molzišča (znotraj in zunaj) in poizkusna molža.

Ko prvič začnemo molsti na molzišču je poznavanje obnašanje drobnice pri molži zelo dragoceno. Stari ljudje so molzi zgodaj zjutraj, da je drobnica čimprej odšla na pašo. Danes mladi včasih kršijo to pravilo, a se v praksi izkaže, da prav velikih razlik v izplenu mleka med zgodnjo in pozno molžo ni. Časovni razmak med molžama naj bo 12 ur – to se ni spremenilo.

Pri povzpetju drobnice na oder zelo pomaga dobro izšolan pastirski pes (uporabljamo poimenovanje, ki je pravilno, saj je poimenovaje psov za delo z drobnico v slovenski kinologiji povsem napačno). V podobno pomoč je pokladanje močne krme v molzišču. Vrstni red prihoda ovc ali koz na molzišče se sčasoma ustali in je skoraj popolnoma enak od molže do molže. Hierarhija tropa celo tu pride povsem do izraza.

Opravila pred molžo

Najprej opravila pred molžo: molža prvih curkov v posebno posodo za višjo čistočo mleka in ugotavljanje mastitisa, pranje vimena, sušenje vimena največkrat s posebej za to izdelanimi papirnimi brisačami in razkuževanje vimena. Ne nujno v tem zaporedju in ne nujno z vsemi temi stopnjami.

Opravila po molži

Potem opravila po molži: razkuževanje seskov, sušenje seskov in še kakšno opravilo opravljajo molzniki. Vsi vestno opazujejo seske in sproti zdravijo morebitne bolezni seskov. Po molži, pravzaprav že med molžo se začne hlajenje mleka na 4°C za doseganje čim manjšega števila mikroorganizmov v mleku.

Molža se konča s pranjem molznih enot in mlekovoda.

Oprema za notranje pranje molzišča je zelo raznolika – od zelo enostavnega načina do povem avtomatiziranega pranja. Izmenjujemo bazično in kislo čistilo. Vsak dan bazično, v nedeljo kislo. V primeru večjih nečistoč kislo čistilo uporabimo bolj pogosto. Najprej topla voda, potem vroča voda s čistilom (v prodaji so tudi čistila, ki ne zahtevajo vroče vode) in na koncu izpiranje s hladno vodo. Obvezno po vsaki molži.

Zunanje pranje molzišča nekateri molzniki izpuščajo ali ga delajo zelo poredko. Blato drobnice je popolnoma drugačno od blata goved. S pranjem molzišča si lahko naredimo več težav kot dobiti. Občasno zunanje pranje in razkuževanje molzišča je nujno zaradi vzdrževanje higiene mleka in zdravja živali.

Vzdrževanje molzišča

Vzdrževanje molzišča je sestavina celotnega dogajanja v molzišču. Redno menjavanje sesnih gum, nadziranje olja v vakuumski črpalki, pregledovanje višine vakuma in vzdrževanje pulzatorja na pravilnih taktih (120 dvojnih pulzov na minuto – še enkrat hitreje kot pri govedu) so postopki, ki so za delovanje vsakega molzišča nujno potrebni!

Kljub temu je potreben občasen servis strokovnjaka, ki mora biti zelo hitro na mestu okvare – največkrat v nekaj urah.

Glavne firme za molzišča v Sloveniji so: DeLaval, Gea, Leyli, Dairy Master, Kurtsan, Milkline in naj mi oprosti, če sem koga izpustil. Najbolj so za molzišča za drobnico specializirani pri firmi Milkline.

Tehnološki razvoj gre pri molziščih naprej z neusmiljeno hitrostjo. Ne samo, da bili razviti različni sistemi vakumov od začetnega monovac, do duovac in najnovejšega triovac, avtomatsko snemaje molznih enot, elektronski pulzator, napredne tehnološke podpore z elektroniko, ampak je čedalje hitrejši razvoj v merilnih tehnikah tako količine mleka kot vsebnosti v mleku, zgodnje zaznavanje mastitisa (največkrat s pomočjo merjenja prevodnosti mleka) in to po posamezni molznici označeni z elektronsko ušesno znamko.

Prenos podatkov iz molzišča v Centralo podatkovno zbirko, spremljanje dnevne molže po pravilih Mednarodnega komiteja za zapisovanje prireje domačih živali (ICAR) in obdelava vseh teh sporočil, za čim boljšo odbiro živali za naslednjo generacijo, je samo nekaj dosežkov moderne znanosti.

Ko so dnevno narejena vsa ta pravila pri molži, ki smo jih opisali v tem malo daljšem prispevku, pride na vrsto predelava mleka drobnice. Mleko, evaporirano mleko, posneto mleko, vse vrste sirov, skuta, maslo, jogurt, kislo mleko, sirotka, kefir nas razveseljujejo vsak dan in nam dajejo največ beljakovin tako iz travinja kot na hektar kmetijske zemlje. Ko kupujemo vse te vrhunske dobrote iz mleka drobnice, brez prave konkurence po pestrosti okusov in kuharskih užitkov, se spomnimo na ves trud, ki ga mora kmet vlagati v pridelavo in predelavo mleka. Zato, da mi okušamo te dobrote za bogove. Kar je za nas nakup, je za rejca drobnice prodaja, kar je za nas strošek, je zanj prihodek s katerim lahko razvija svojo kmetijo in vzdržuje svojo družino.

Študija na primeru (v angleščini case study) molzišča Vučji ogrizek nam prikaže uresničevanje zgornjih ugotovitev in trditev. V začetku tega meseca smo postavili Milkline-ovo molzišče na kmetiji Vučji ogrizek v Beli krajini. Dvanajst stojišč za bovško ovco, s šestimi molznimi enotami na obstoječe ogrodje je po nekaj tedenskih izkušnjah zelo olajšalo delo mlademu paru, ki ves svoj trud vlaga predvsem v rejo drobnice. Tudi ovce so nov način molže (prej sta kmeta mlade generacije molzla z molznim strojem iste firme) lepo sprejele in so bolj umirjene. Kakovost mleka je še višja in posledično bodo izdelki iz tega mleka še boljši. Več na Facebook Kmetija Vučji ogrizek in na spletnem portalu Kmetijski zavod Bric.

Še vedno velja stara modrost: bolj sem star, bolj je moj oče pameten. In to ne velja samo na kmetijah, ampak na vsem podeželju in v vseh mestih.

Prispevek je bil prvič objavljen v reviji Drobnica, številka 3/2021.