Naprej na vsebino

Zavržemo toliko hrane, kot bi je lahko pridelali na površini 635 Slovenij

Kot je dandanes absurdno marsikaj, je absurdno tudi to, da na eni strani med zavržki pristane tretjina na svetovni ravni proizvedene hrane, na drugi strani pa več kot 820 milijonov ljudi na svetu nima dovolj hrane in trpi zaradi podhranjenosti.

»Odpadna hrana ni samo moralno in etično sporna. V EU zavržemo kar 20 % vse hrane, ki je bila pridelana za namen prehrane ljudi, prav tako je odpadna hrana tretji največji povzročitelj toplogrednih plinov. Zavedati se moramo, da s tem ko zavržemo hrano, ne zavržemo samo tistega pikastega jabolka, ki nam ni všeč, ali tistega jogurta, na katerega smo v ozadju hladilnika pozabili, ampak tudi vse naravne vire, torej tla oz. kmetijske površine, vodo energijo, ter delo, ki je bilo vloženo v pridelavo in pripravo hrane,« so zapisali v sporočilu za javnost na Ministrstvu za okolje in prostor RS.

»Globalno gledano vržemo stran toliko hrane, kot je pridelamo na pridelovalni površini, veliki za kar 635 Slovenij. V razvitih državah, kjer imamo svežo in poceni hrano vedno na voljo, tako med odpadke romajo ogromne količine odvečne, pretečene ali celo sveže hrane.

Zaveza ob Slovenskem dnevu brez zavržene hrane. Vir slike: boljsi-svet.si.
Zaveza ob Slovenskem dnevu brez zavržene hrane.
Vir slike: boljsi-svet.si.

Zaradi hrane, ki je mogoče sploh ne užijemo, smo izsekali gozdove, v izumrtje poslali številne rastlinske in živalske vrste, preselili avtohtona prebivalstva in degradirali prst. Še več, zavržena hrana prispeva k povečevanju izpustov toplogrednih plinov, saj z razgradnjo organskih odpadkov nastaja toplogredni plin metan, ki v primerjavi z ogljikovim dioksidom še intenzivneje vpliva na globalno segrevanje. Vpliv zavržene hrane na okolje sega še nekoliko dlje – skupaj s hrano namreč zavržemo tudi ogromne količine vode in energije. Na ravni Evropske unije denimo za pridelavo hrane, ki jo potem zavržemo, porabimo toliko vode, kot je je v treh Ženevskih ali pa v kar 267-ih Bohinjskih jezerih,« so pojasnili.

Zmanjšanje zavržkov hrane je eden izmed ciljev ZN za trajnostni razvoj do leta 2030

Skupščina Združenih narodov je leta 2015 sprejela Agendo ZN za trajnostni razvoj do leta 2030, v kateri je zaveden tudi cilj, imenovan SDG 12.3, ki navaja: »Do leta 2030 na svetovni ravni prepoloviti količino odpadne hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšati izgube hrane vzdolž proizvodne in dobavne verige, skupaj z izgubami po spravilu pridelka.«

Med cilji sicer najdemo tudi zavezo, da se do leta 2030 odpravi lakota in vsakomur zagotovi dostop do zdrave, hranljive in zadostne hrane v vseh letnih časih, zlasti revnim in ljudem, ki živijo v težkih razmerah, zagotavljanje trajnostne pridelave hrane, spodbude za kmete, urejanje cenovnih razmerij in preprečevanje pretiranih nihanj cen hrane.

Veliko plemenitih ciljev, ki jih ne bo enostavno doseči – vsaj ne brez sodelovanja vseh nas, pri tem pa bi lahko v večji meri koristili tudi pametne rešitve. »Glede na to, da smo prednosti tehnologije in pametnih sistemov že izkoristili za to, da v roki držimo karseda napreden telefon in na televiziji gledamo film v najboljši resoluciji preko najhitrejše internetne povezave, lahko tehnološki napredek pripeljemo tudi v sistem ravnanja z odpadno hrano,« je zapisal v prispevku Ali lahko s pametnimi sistemi zmanjšamo količino zavržene hrane? naš sodelavec Marko Želko.

24. april – Slovenski dan brez zavržene hrane

Da bi opozorili na problematiko in zmanjšali količino zavržene hrane sta pobudnika projekta Lidl Slovenija in program Ekošola 24. april razglasila za Slovenski dan brez zavržene hrane. K soustvarjanju aktivnosti ob tem dnevu so se pridružili še partnerji Ekologi brez meja, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Tam-Tam, projekt pa podpira tudi Ministrstvo za okolje in prostor s projektom LIFE IP CARE4CLIMATE.

K zmanjševanju zavržkov hrane pa lahko pripomoremo prav vsi. Pogosto do zavržkov pride tudi, ker smo venomer v nekem hitenju, na hitro tudi nakupujemo in pri tem ne razmislimo dovolj, kaj bomo dejansko lahko porabili. Kupujemo prevelike količine hrane, preveč hitro pokvarljivih živil, ne razumemo razlike med oznakama »uporabno do« in »uporabno najmanj do«.

Med oznakama »uporabno do« in »uporabno najmanj do« je velika razlika.
Med oznakama »uporabno do« in »uporabno najmanj do« je velika razlika.

Označba »porabiti do« pomeni, da moramo živilo s tako označbo po preteku datuma, ki je naveden na embalaži, obvezno zavreči. Oznako »uporabno najmanj do« lahko najdemo na širokem spektru živil, od zamrznjenih živil do konzerv, moke, kaš, riža in podobno. Takšna oznaka se bolj kot na varnost nanaša na kvaliteto določenega živila. Ko preteče datum ni nujno, da se izdelek pokvari, lahko pa prične izgubljati vonj, okus ali teksturo. V veliko primerih gre torej bolj za priporočilo proizvajalca kot obvezo.

Nekje »po poti« smo tudi tisti, ki hrano uživamo, pozabili ceniti hrano kot dobrino in ceniti tudi trud tistega, ki je hrano pridelal. Pomemben prispevek pri tem bodo morale narediti tudi izobraževalne ustanove. Na več kot sto slovenskih izobraževalnih ustanovah trenutno poteka projekt Hrana ni za tjavendan, ki ga izvajata program Ekošola in Lidl Slovenija, v okviru projekta pa se otroci in mladostniki učijo odgovornega ravnanja s hrano.

Vir slike: ekosola.si.
Vir slike: ekosola.si.

Pa tudi nas odrasle bo treba naučiti in spomniti, da lahko kako jed, ki smo je skuhali preveč, še »recikliramo« v novo, prav tako okusno. V ta namen poteka natečaj reciklirane kuharije za družine »Nisem za stran, vzemi me v bran!« V okviru natečaja bodo zbirali nove, inovativne recepte, ki so nastali iz živil, ki v domačih gospodinjstvih najpogosteje ostanejo ali pa ga ne porabimo v celoti. K natečaju bodo vabili s plakati na plakatnih mestih TAM-TAM po celi Sloveniji. Več informacij o natečaju je na voljo na spletni strani dan brez zavržene hrane.

Nekaj takih receptov pa smo že v preteklosti pripravili tudi v Slovencu, vabljeni, da jih preberete in uporabite.

Morda vam pride prav:

Iz domače hrane: Jedi iz ostankov ozimnice

Enostavni triki in nasveti za varno zamrzovanje hrane

Iz domače kuhinje: Recikliramo – krompir

Iz domače kuhinje: Recikliramo – kruh

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice