Svetovni dan hrane: od laboratorijske hrane in hrane iz žuželk do zakonskih politik, ki otežujejo proizvodnjo hrane
»Pridelati moramo več hrane in drugih osnovnih kmetijskih proizvodov z manj vode, hkrati pa zagotoviti enakomerno porazdelitev vode, ohraniti naše vodne prehranske sisteme in ob tem ne smemo nikogar pustiti na cedilu,« so pri Organizaciji Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) pojasnili pomen Svetovnega dneva hrane, ki ga obeležujemo na 16. oktober.
Letos je v ospredju voda in njen pomen za hrano. FAO tako poziva k premišljenemu ter spoštljivemu ravnanju z vodo kot osnovo za življenje in hrano, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo.
Vsak posameznik bi se moral zavedati, da voda ni samoumevna dobrina. Tudi proizvodnja hrane in naša izbira živila namreč vplivata na odnose do vode. Z izbiranjem lokalne, sezonske in sveže hrane lahko vplivamo na zmanjševanje porabe vode, prav tako je to mogoče z zmanjšanjem odpadne hrane oziroma z njeno ponovno uporabo.
V preteklosti zaradi ugodnih razporeditev padavin namakanje v Sloveniji marsikje ni bilo potrebno, podnebne spremembe pa silijo k prilagajanju. En izmed ključnih ukrepov je tudi namakanje kmetijskih zemljišč. Na ministrstvu so pojasnili, da imamo v Sloveniji z namakalnimi sistemi opremljenih nekaj več kot 6500 hektarjev kmetijskih zemljišč.
Za namakanje kmetijskih zemljišč pa je ključen stabilen vodni vir. Zato je vzpostavitev novih zadrževalnikov za potrebe namakanja zelo pomemben ukrep. Ministrstvo se zavzema za celovito izvajanje vodnogospodarskih ureditev, kar pomeni, da bi se v okviru protipoplavnih ukrepov izvajali tudi ukrepi za zagotovitev vode za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč.
Je to tudi svetovni dan laboratorijske hrane?
Hrana je v zadnjih letih vedno bolj v ospredju. Kot smo verjetno vsi občutili, se je hrana podražila. Predvsem v lanskem letu so cene dosegle rekordne vrednosti, prehranska kriza, ki je v revnejših državah vseskozi prisotna, pa se je tako še poslabšala.
Poleg tega smo na področju hrane priča zgodovinskim inovacijam. Čeprav si od inovacij navadno lahko obetamo dobre stvari, se je treba vprašati, kaj bodo prehranske inovacije prinesle na dolgi rok.
Maja smo na primer pisali o tem, kako se Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) pripravlja na prejem prvega vala komercialnih zahtevkov za dovoljenja za trženje živil na celični osnovi.
Gre za hrano, ki jo z različnimi postopki ustvarijo kar neposredno v laboratoriju. Pri tem se znanstveniki ukvarjajo predvsem z umetnim mesom, mlekom, jajci in podobno.
Ob tem seveda ne smemo pozabiti tudi na hrano iz čričkov in drugih žuželk, ki jo morda res ustvarijo po nekoliko bolj naravni poti, a se je še vedno marsikdo otepa. Na področju Evropske unije trenutno veljajo štiri zakonodaje, ki dovoljujejo trženje žuželk kot prehrane za ljudi, med katerimi je zadnja stopila v veljavo 24. januarja letos.
No, naj dodamo še dve izjavi Evropske komisije, ki vas bosta morda pomirili (ali pa tudi ne): »Prehranjevanje z insekti je varno in hranljivo« in pa »Nihče ne bo prisiljen v prehranjevanje z insekti«.
Pravzaprav ima uživanje insektov celo svoj izraz – entomofagija. V največjem obsegu se z žuželkami prehranjujejo v Demokratični republiki Kongo, Srednjeafriški republiki, Kamerunu, Ugandi, Zambiji, Zimbabveju, Nigeriji in Južni Afriki. Najpogosteje uživajo gosenice, termite in čričke.
Hrano in njeno pridelavo bi morala podpreti tudi zakonodaja
Evropska komisija je bila v preteklih letih večkrat tarča kritik, da deluje proti kmetom in da s svojimi uredbami omejuje pogoje za pridelavo hrane.
Ena izmed takšnih uredb je na primer Uredba o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev (FFS), o kateri potekajo ostre razprave že vse od lanske jeseni. Uredba namreč predvideva zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev za polovico do leta 2030, zaradi česar jo označujejo kot hudo grožnjo celotnemu evropskemu kmetijstvu.
Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, je februarja predstavil ocene zmanjšanja pridelka v primeru uveljavljanja uredbe. »Pri žitih bo pridelek manjši za 40 odstotkov, pri oljnicah za 50 odstotkov, pri sadju in zelenjavi pa za 30 odstotkov,« je takrat dejal.
Svetovni dan hrane nas tako tudi spominja, da hrana in njena pridelava enostavno ne more imeti nasprotnikov. Zato bi morali na isto stran stopiti in se združiti prav vsi – od ustvarjalcev zakonskih politik do kmetov in navsezadnje tudi potrošnikov.
Powered by Contextual Related Posts
