Skip to content

Kaj je resnica o ekološki hrani – 2.0

Eko hrana ima višjo ceno kot običajna (konvencionalna) hrana. Pomen običajne hrane smo razložili v prispevku Resnica o ekološki hrani. Ko ljudje nimajo denarja so prisiljeni kupovati »običajno« hrano, vendar s tem povečujejo stroške za zdravnika. Pošteni zdravniki morajo to tezo podpreti, čeravno jim zmanjšuje prihodke.

Danes marsikdo sprejema (ali je prisiljen sprejemati) svoje odločitve skozi prizmo denarja. A vedno je dobro razmišljati na dolgi rok. Verjetno se vsi strinjamo, da je na dolgi rok bolje dati nekaj več denarja za hrano kot za zdravnika. Ni naključje, da je za Slovence – Slovente – Venete kot zelo staremu narodu, na prvem mestu zdravje. Ko se srečamo med seboj se najprej vprašamo po zdravju, ko se poslavljamo si zaželimo veliko zdravja in ko praznujemo tudi – kako modro ravnamo Slovenci.

Eko-hrana in zdravje

Zdravje in hrana sta povezana na različne načine. Naj jih le nekaj naštejem:

  • sveža hrana iz bližnje, poznane kmetije je boljša kot pred gnitjem zaščitena hrana iz oddaljenih delov svet;
  • bogata hrana prej da občutek sitosti kot hrana iz intenzivne pridelave ter s tem zmanjšuje debelost (danes eden največjih problemov v prehrani);
  • pesticidi, hormoni in antibiotiki, brez katerih intenzivno kmetovanje ni mogoče, povzročajo hormonske motnje in lahko celo raka;
  • eko-hrana z bogatimi okusi vpliva na zadovoljstvo pri zauživanju hrane in s tem na celotno človekovo počutje;
  • sonaravna prireja hrane omogoča zdravo okolje in s tem manj problemov (primer so vodene glave otrok zaradi preveč nitritov v vodi, moteno je spolno delovanje plazilcev, poginjajo ptice).
Eko vino.
Eko vino.
Vir slike: VB

Razni dodatki za izboljšanje okusa in trajnosti hrane – eden najbolj razvpitih je sladkor – imajo podobne učinke, a to je že druga tema.

Seveda uporaba pesticidov, predvsem insekticidov, ni več tako kritična kot je bila pred knjigo Nema pomlad (1962) biologinje Rachel Carson, prevedene v slovenščino deset let kasneje. Še danes so odzivi na njeno razmišljanje zelo raznoliki. A množična uporaba pesticidov je danes, po drugi strani, prisotna povsod na Zemlji.

Naj pojasnim kako pesticidi in razni konzervansi za ohranjanje sveže hrane vplivajo na pojavnost raka pri ljudeh (pri živalih so vzročne povezave seveda več ali manj enake).

Skozi celično ovojnico prehaja veliko snovi, lahko celo v večjih količinah. Skozi jedrno ovojnico prehajajo samo snovi v zelo majhnih koncentracijah, a ravno take koncentracije povzročajo spremembe na dednem zapisu. Spremembe dednega zapisa so neposreden vzrok za nastanek raka in posledično za rakovo raščo tkiv – tako rastlinskih kot živalskih.

Da ne bo pomote, človek danes uporablja preko deset tisoč umetnih snovi in vse te snovi imajo podoben genetski učinek, toda tuje snovi v hrani so v ožjem stiku z živini celicami kot druge umetne snovi. Torej ne gre samo za bližnjo strupenost teh snovi ampak za veliko bolj resna tveganja.

Pridelek eko-hrane je bistveno manjši od pridelka pri konvencionalnem kmetijstvu  

Kaj se dogaja pri okusih? Eko hrana »raste« precej počasneje kot običajna hrana. S tem pride v rastline in živali manj rudnini, ki so naravnost odgovorne za okuse. Tako bikec v feedlotu raste 1.500 do 2.000 g/dan, v eko reji pa samo 500 do 700 g/dan.

V eko vinogradu je pridelek grozdja od 60 do 80 q/ha, v intenzivnem vinogradu od 200 do 300 q/ha. Doma zrejeni piščanci živijo tudi več kot 100 dni v pitališčih samo 36 dni. Gorski kmet pridela največ 100 q krompirja na ha, nizozemski kmet 500 q/ha.

Takšnih primerov bi lahko našteli še pa še in verjetno je vsakomur jasno kaj to pomeni s stališča prihodkov na kmetijo. Res so tudi stroški pri eko pridelavi največkrat nekoliko manjši, a še zdaleč ne za faktor tri do pet krat.

Eko kruh morajo vzhajati z droži.
Eko kruh morajo vzhajati z droži.
Vir slike: VB

Kmetijstvo in okolje

Okolje in pridelava hrane je zelo občutljivo področje. Opisali smo količine pridelkov pri ekološki pridelavi hrane in prvi zaključek je svetovna lakota. Pri tem ne gre samo za zdravje ampak za vprašanje življenja in smrti. Posledično ali celo prednostno za vprašanje miru in vojne?

Res je eden osnovnih ekoloških zakonov zakon o nosilnosti okolja. To pomeni, da je število ljudi odvisno od razpoložljive hrane, ne da moramo pridelati več hrane, da prehranimo vse več ljudi. A hitro zmanjšanje količin hrane zaradi ekološke pridelave bi bilo za svetovno populacijo ljudi usodno.

Drugi zaključek je vezan na število kmetov glede na ostalo prebivalstvo. V razvitem svetu je ta to razmerje 3:97, ker pomeni: če gremo na eko-hrano mora veliko več ljudi delati na kmetijah, v kmetijstvu. Pri upoštevanju kmetovanja z nafto, kot edinim resnim energentom za kmetijstvo, so stvari še bolj zaostrene.

Nekateri premiki prebivalstva v Sloveniji potekajo v tej smeri. Kar nekaj mladih družin pozam, ki so se v zadnjih letih preselile iz mesta na podeželje v iskanju samooskrbe in preprostejšega načina življenja. Ali je to lahko odrešujoča prihodnost za naše otroke?

Tretji zaključek je kopičenje težkih kovin in drugih snovi v prehranjevani verigi. Ker se iz predhodnega člena prehranjevalne verige prenaša samo 10 % hranil, so dolge prehranjevalne verige s stališča zagotavljanja prehrane za človeštvo težava. Na nesrečo se zgostitve škodljivih snovi v organizmih največkrat obnašajo nasprotno – kopičijo se iz člena v člen prehranjevalne verige in lahko dosežejo nepredstavljive vrednosti. Temu so podvržene zlasti prehranjevalne verige v morjih.

Kako pa pride do tega, da je danes koncentracija DDT-ja največja na obeh zemeljskih polih, pojav sicer imenujemo globalna destilacija, si še ne znamo razložiti.

Izgubljanje biodiverzitete je četrti zaključek odnosov med okoljem in kmetijstvom. Izginjanje rastlinskih in živalskih vrst je med drugim posledica monokulturnega kmetijstva. V takem okolju veliko rastlin in živali preprosto izgine. No nekatere se nasprotno prerazmnožijo. Določene rastline vsak prepozna kot koristne: limonovci kot izvor C-vitamina, zdravilne rastline kot pomoč zdravju, aloja kot sredstvo za lajšanje bolečin… Kaj bi bilo, s stališča človeka, če bi take vrste izgubili? Oziroma koliko podobnih rastlin in živali sploh še ne poznamo?

Naj omenimo še peto težavo (zaključek) konvencialne pridelave hrane in to je izguba plodnosti zemlje. Pri veliki uporabi pesticidov zelo prizadenemo podzemno rastlinstvo in živalstvo. Z uporabo izključno mineralnih gnojil usodno zmanjšamo količino organske snovi v zemlji.

Včasih je veljalo, da je 2 % organske snovi v zemlji dovolj. Najnovejše raziskave kažejo, da je zaželeno deset in več procentov organske snovi v zemlji. Pisali smo že o povezavi štirih grških elementov z okoljem. Od teh je zemlja, vsaj v zavedanju najširše javnosti, najbolj zanemarjen element, a je še vedno ključen za naše preživetje na Zemlji.

Naj s plodnostjo zemlje zaključim povezave in zaključke med naravo in kmetijstvom, čeprav je takih povezav še zelo veliko. Še zdaleč ni samo kmetijstvo odgovorno za slabe spremembe v našem, zemeljskem okolju. Kot smo v teh dveh letih covidne krize imeli priložnost videti nazorne spremembe v okolju, je ena ključnih težav promet.

Gre še za število ljudi, industrijo, energetiko, mikroplastiko, ločevanje odpadkov, izkoriščanje surovin, itd., predvsem pa gre za naš pohlep. To v filmu o Wall Street-u ugotovi tudi igralec Michael Douglas.

Eko hrana iz živinoreje.
Eko hrana iz živinoreje.
Vir slike: VB

Nadaljevanje: Resnica o ekološki hrani 3.0

V tretjem delu prispevkov o ekološki hrani bomo razložili različne pojme v povezavi z ekološko hrano. Opisali bomo tudi nadzorne inštitucije v Sloveniji in potrdili visoko usposobljenost le-teh. Te ustanove nam omogočajo visoko stopnjo zaupanja v resnično kakovost eko-hrane v Sloveniji.

Do takrat pa mala resnica z velikimi posledicami: »Denar se premika iz kraja v kraj, celo na dolge razdalje, zelo hitro; človek se premika veliko bolj poredkoma, posebej na daljše razdalje; zemlja se ne premika nikoli.«

Subscribe
Notify of
guest
1 Komentar
Inline Feedbacks
View all comments
Marija
Marija
3 years ago

Odlično,veliko takih člankov.

Poklici

Ladijske družbe na svoje križarke vabijo zaposlene, ki delajo na daljavo

Tisti, ki svoje službene obveznosti lahko opravljajo na daljavo, imajo več različnih možnosti, ko pride do izbire kraja za opravljanje dela.

Prijava na e-novice