Je Slovenijo strah neposrednih tujih naložb?

V tekmi za tuje investicije imamo veliko konkurentov, zato bi morali ustvariti ugodne pogoje za investitorje.

Strah pred tujimi naložbami ima že dolgo brado in izhaja iz strahu domačih gospodarskih in političnih elit, da bodo zaradi tuje konkurence izgubile tržne deleže, rente in politično moč.

Slovenija tekmuje za investicije na svetovni ravni, zato mora ustvarjati pogoje, ki privabljajo tuje investitorje. Privlačno investicijsko okolje s seboj prinaša tudi nova delovna mesta, nova znanja, dodatne davčne prihodke, pa tudi prenos novih tehnologij.

Po velikem padcu na lestvici konkurenčnosti ob izbruhu krize se je Slovenija po letu 2014 spet začela vzpenjati – s 55. mesta v letu 2014, kar je bila najslabša uvrstitev na lestvici nasploh, je danes na 35. mestu lestvicesvetovne konkurenčnosti za leto 2020, ki jo objavlja švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD), poudarja mag. Sonja Uršič z Inštituta za ekonomska raziskovanja.

Mogoče vas bo še zanimalo:

Strokovnjaki in politika enotni: les je lahko prihodnost gospodarstva

Bo Sloveniji tokrat uspelo počrpati zagotovljena sredstva?

Kako in kam investirati?

SPIRIT Slovenija že vrsto let sofinancira projekt raziskave slovenske konkurenčnosti po metodologiji švicarskega inštituta IMD in pri komuniciranju s tujo poslovno javnostjo uporablja tudi izbrane kazalce iz te raziskave. Ta spremlja kratkoročno investicijsko privlačnost države in s tem privlačnost poslovnega okolja tudi za prihod tujih neposrednih investicij, slednje pa je eno od pomembnih področij delovanja agencije, pojasnjuje mag. Helena Schlamberger iz SPIRIT Slovenija.

»Uvrstitev Slovenije na lestvici nam služi za predstavitev našega poslovnega okolja in primerne lokacije za privabljanje investitorjev, predvsem z vidika konkurenčnih držav. V pomoč pa nam je tudi pri pripravi programov za kreiranje politike in ukrepov spodbujanja internacionalizacije ter tujih in domačih investicij,« dodaja.

Agencija aktivno privablja tuje investitorje, tako letos izvaja program aktivnega pridobivanja tujih investitorjev iz Japonske in nemško govoreče regije, izdelali so tudi elektronski katalog investicijskih priložnosti, zaradi situacije povezane s pandemijo pa iščejo možnosti za virtualne predstavitve, sestanke in srečanja.

Izboljšanje konkurenčnosti je bilo v srednjeročnem obdobju prisotno tako pri gospodarski uspešnosti, kot vladni in poslovni učinkovitosti, uvrstitev na sklopu infrastruktura ostaja dolgoročno relativno stabilna, tudi v obdobju krize smo ohranjali uvrstitev okoli 30. mesta.

Tveganje pred špekulanti in mrhovinarji

Slovenija je med koronakrizo želela sprejeti ukrepe, ki jih zaradi uresničevanja evropskih strateških ciljev sprejemajo tudi drugod po Evropi. Njihov glavni namen je bil zaščititi kritično infrastrukturo držav EU pred morebitnimi sovražnimi tujimi prevzemi. Vendar pa je tretji protikorona ukrep na določenih mestih nejasen, nedodelan in pušča nekatera odprta vprašanja, ki pomenijo negotovost za tuje investitorje.

Zmanjševanje pravne varnosti potencialnih tujih vlagateljev in drugih udeleženih subjektov (prodajalcev) nas v primerjavi z drugimi državami, ki prav tako želijo pridobiti investicije in s tem poganjati gospodarske aktivnosti, postavlja v manj konkurenčen položaj, pojasnjuje predsednica Združenja Manager ter direktorica Siemens SLO in HR Medeja Lončar.»Ob napovedih recesije sta predvidljivost in transparentnost trga za investicije za investitorje samo še bolj pomembna dejavnika kot sicer,« pravi.

Lončarjeva meni, da bi morali čas po covid-19 izkoristiti za to, da bi ustvarili nove priložnosti za kvalitetne domače in tuje investicije. »Koronakriza je dala pospešek vračanju proizvodenj in drugih investicij v Evropo. Slovenija bi morala ta trenutek unovčiti in se umestiti kot najboljša možna izbira za vlagatelje,« opozarja.

Da tretji protikorona ukrep znižuje pogoje glede ustvarjenih delovnih mest in vrednosti naložbe za sofinanciranje novih investicij podjetij, kar povečuje manevrski prostor vladi za podelitev pomoči za spodbujanje tujih neposrednih investicij, pa meni ugledni ekonomist dr. Anže Burger. Interventni zakon prav tako poenostavlja postopke za pomembne investicije, ki jih bo določila vlada, meni.

S tem bo Slovenija lahko privabila več nujno potrebnih investicij domačega in tujega porekla. Slabosti takšnih ukrepov (ne zgolj PKP3) pa so, da takšen sistem podeljevanje spodbud podjetjem s strani držav vodi do prekomernega javnega sofinanciranja privatnih naložb, kar povzroča mrtve izgube zaradi višjih davkov in podeljenih rent velikim podjetjem, dodaja dr. Burger in opozarja, da lahko pride do popačenja alokacije proizvodnih dejavnikov, ki niso več nujno zaposleni v državah in regijah z realnimi primerjalnimi prednostmi, ampak tam, kjer podjetje dobi večje spodbude. Takšno neučinkovitost plačujemo davkoplačevalci in potrošniki preko višjih davkov in cen.

»Del pomislekov glede preobsežnih pritokov tujih neposrednih investicij je seveda upravičen, saj bi bilo nesmiselno prva leta tranzicijskega šoka ali morebiti sedanjo prehodno krizo likvidnosti podjetij podvreči možnosti prevzemov s strani državnih ali paradržavnih podjetij iz problematičnih držav,« meni dr. Burger. Dodaja, da sam podpira svobodne tuje neposredne naložbe, razen takšne, kjer je v ozadju lastništvo tuje države, in investicije iz držav, ki nimajo prevladujoče tržnega sistema.

Vpliv epidemije covida-19 na ekonomijo, investiranje in ESG

Vsi se zavedamo, da bo epidemija covida-19, ki smo ji priča, na svetovnem gospodarstvu pustila velike posledice. Ekonomske aktivnosti naj bi v letu 2020 zaradi pandemije na globalni ravni padle za približno šest odstotkov. Če bo prišlo do hujšega drugega vala okužb, bodo posledice še precej večje in dolgotrajnejše. Podjetja se bodo morala prilagoditi nastali situaciji in po potrebi spremeniti določene segmente poslovanja.

Nedavno je potekala globalna videokonferenca na temo vpliva epidemije covida-19 na ekonomijo, investiranje in ESG. Pomemben poudarek dogodka je bil pregled v kolikšni meri bo epidemija vplivala na ESG v prihodnje. ESG pomeni vključenost okolijskih in socialnih vsebin v poslovanje podjetjih. Pomen teh vsebin se bo – kot pravijo strokovnjaki – po epidemiji še povečal. Tako naj bi imeli tovrstni projekti več možnosti, da jih bodo podprli investitorji.

Virtualno okroglo mizo je moderirala dr. Sandra Damijan, višja članica svetovalnega odbora za Evropo pri Sigma Ratings – prvi svetovni neprofitni agenciji, ki se osredotoča na finančni kriminal in tveganje upravljanja.

Brezposelnost in podpora Evropske investicijske banke

Corinne Lagache, predsednica Odbora za boj proti korupciji pri OECD v Franciji, je izpostavila problem brezposelnosti, ki bo zaradi epidemije precej bolj obsežen kot prej. Prav zato bo v prihodnje še toliko bolj pomembno, da bodo podjetja v čim večji meri implementirala ESG v svoje poslovanje, meni Lagache.

»Podjetja so se znašla v težkih situacijah. Pomembno je, da bodo znala zaščititi zaposlene. Na področju ESG so se zaradi kompleksnosti situacije pojavile nove zahteve,« je dejala.

Vodja oddelka za svetovanje pri Evropski investicijski banki, dr. Simona Bovha, je razložila, da je v garancijskem skladu Evropske investicijske banke 25 milijard evrov. Ta sredstva so namenjena podpori podjetjem v času po epidemiji. Prednostno se bo podprlo tista podjetja, ki so utrpela najhujše posledice epidemije, neodvisno od tega, v kateri panogi poslujejo. Dr. Bovha poudarja, da so okolijski in socialni vidiki poslovanja pomemben kriterij pri odločitvah o financiranju podjetij, vendar se njihov vpliv v času pred in po koronavirusu ni spremenil.

O tem, kako je epidemija vplivala na poslovanje podjetij in na ESG, sta spregovorila Tomislava Pribanic iz podjetja Novartis Hrvatska in Aleksandar Rajcevic iz podjetja IKEA.

»Kot je nekoč dejal Darwin, ne bodo preživeli najmočnejši, ampak tisti, ki se bodo uspeli prilagoditi spremembam. V podjetju smo kot odziv na epidemijo razvili strategije, prilagojene trenutni situaciji. Pri tem smo se skušali kar najbolj prilagoditi potrebam naših strank ter poskrbeti za njihovo varnost in zdravje,« je dejal Rajcevic.

Tomislava Pribanic priznava, da so ESG vedno dajali pomemben poudarek. »Nekatere ukrepe v primeru izrednih razmer smo predvideli že pred covidom-19. Že prej smo pri poslovanju uporabljali veliko digitalnih orodij. Potem pa smo prek spleta začeli voditi tudi aktivnosti, ki so pred tem potekale v živo – razne delavnice in svetovanja. Uvedli smo tudi elektronski podpis pogodb.«

V ospredju socialni in okolijski vidik ESG

Gabrielle Haddad, glavna operativna direktorica in soustanoviteljica Sigma Ratings, je omenila, da se v zadnjih letih daje velik poudarek ESG vsebinam. Pred epidemijo sta bili v ospredju socialna in okolijska komponenta, medtem ko tretja – upravljanje – ni bila tako zastopana, pravi. Po njenih besedah se bo to po epidemiji spremenilo, v ospredje pa bo stopil tudi ta vidik (podatki o morebitnih kaznivih dejanjih, korupciji).

Soustanoviteljica Sigma Ratings poudarja pomen preverjanja dobavitelja, preden podjetje sklene sodelovanje z njim. Pri pridobivanju informacij se sodobna tehnologija izkaže kot učinkovito orodje, pravi.

»Preveriti je treba vse razpoložljive podatke, črne liste. Znati pa je potrebno najti relevantne podatke, tudi iz medijev«.

Ključnega pomena je investirati v trajnostno naravnana podjetja

Dr. Bovha je glede investiranja podjetij z ESG vsebinami dejala, da je ESG način življenja. »Če ne bomo dali poudarka temu, da investiramo trajnostne projekte (iz okolijskega in socialnega vidika), ne bo dobro. Ne bi smeli gledati zgolj na finančne, ampak tudi na nefinančne vplive podjetij. Poudarek dajemo trajnostnemu razvoju. Investicije naj bi reševale aktualne izzive s področja okolja, zdravstva, migracij, socialne vključenosti in drugo.«

Predsednik OECD delovne skupine za boj proti korupciji Drago Kos je poudaril pomembnost nadzora nad možnimi tveganji. »Vedno je potrebno imeti pripravljene strategije, kako se boš odzval nanje,« meni Kos in dodaja, da dosedanji princip, ko vlada postavi podjetjem pravila in če jih ta ne upoštevajo, so kaznovana, ne bo več deloval. Videokonferenco je Kos zaključil z nasvetom: »Bolj bi bilo treba delati na medsebojnem sodelovanju.«